Če mislite, da je Tomo Križnar najbolj avanturistični slovenski popotnik, se motite. Kar nekaj je takih. Eden izmed njih, ki je slovensko občestvo vključno s poslanci parlamenta redno obveščal o svoji poti okoli sveta, je tudi Matej Sedmak alias Peacehiker. Njegova posebnost: pot brez denarja. Dobesedno.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Če mislite, da je Tomo Križnar najbolj avanturistični slovenski popotnik, se motite. Kar nekaj je takih. Eden izmed njih, ki je slovensko občestvo vključno s poslanci parlamenta redno obveščal o svoji poti okoli sveta, je tudi Matej Sedmak alias Peacehiker. Njegova posebnost: pot brez denarja. Dobesedno.
Podobnost s Križnarjem: tudi njega je pod svoj plašč vzel Drnovšek. Ob vrnitvi je mejle zbral v knjigi, ki bi bila lahko odlična potopisna zgodba, a ni. Bolj kot potopis je psihoterapevtično iskanje identitete mladega moškega.
Od stavka "neznansko si želim ženske" na začetku knjige do masturbacije z Indijancem v obcestnem motelu in obvladača tantričnega seksa na koncu. Od duhovnih vaj v Taizeju, meditacij tu in tam, posta z mehiško ljubico do sekte v Indiji. Vse le zato, da bi se izpolnil stavek: "Naredil bom, karkoli bo potrebno, da postanem privlačen odrasel moški, ki ga ne briga, kaj si drugi mislijo o njem." Naivno njuedžersko, res škoda dobre popotne zgodbe.
A ja, še ena podobnost s Križnarjem: bil je v zaporu na Kubi, obtožen, da je ameriški vohun. In tudi on je potoval brez vizumov. Aleluja.
+ +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.