Knjiga / Bernard Nežmah: Jelcinova Rusija

Založba Umco, zbirka Bela Premiera, Ljubljana, 2007, 19,90 €

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 13. 12. 2007

Bernard Nežmah v pogovoru z Ladom Ambrožičem ob predstavitvi knjige

Bernard Nežmah v pogovoru z Ladom Ambrožičem ob predstavitvi knjige
© Miha Fras

Gotovo se sprašujete: kako to, da se je Rusiji zgodil Putin, ki se za demokracijo ne meni? Odgovor je preprost: pred vladarjem, ki se ne meni za demokracijo, se vedno pojavi kak vladar, ki ljudem vzame vero v demokracijo. V Rusiji je bil tak vladar Boris Jelcin, predsednik, ki je Rusom vzel vero v demokracijo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 49, 13. 12. 2007

Bernard Nežmah v pogovoru z Ladom Ambrožičem ob predstavitvi knjige

Bernard Nežmah v pogovoru z Ladom Ambrožičem ob predstavitvi knjige
© Miha Fras

Gotovo se sprašujete: kako to, da se je Rusiji zgodil Putin, ki se za demokracijo ne meni? Odgovor je preprost: pred vladarjem, ki se ne meni za demokracijo, se vedno pojavi kak vladar, ki ljudem vzame vero v demokracijo. V Rusiji je bil tak vladar Boris Jelcin, predsednik, ki je Rusom vzel vero v demokracijo.

Ko se dobri doktor Nežmah v devetdesetih sprehaja po Jelcinovi Rusiji, srečuje Ruse, ki hočejo telefonirati, a jih kovanec za en rubelj pri tapkarošu stane deset rubljev, ker so vse kovance za en rubelj pokupili špekulanti, ruske doktorje jedrske fizike, ki na ulici prodajajo poljske srajce, profesorice ruščine, ki imajo sedem dolarjev in pol penzije, gimnazijke, ki hočejo postati prostitutke za tuje turiste, taksiste, ki ne vozijo po ceniku, ampak po dogovoru, kolporterje, ki prodajajo časopise brez natisnjene cene, biznismene, ki so le še pogajalci z mafijo, policijo in KGB-jem, akademike, ki svetujejo, kako mesec preživeti s tremi dolarji (za zajtrk šipkov prevretek in med ali sveže jabolko ali namočeni suhi sadeži, za kosilo korenje, zelje, redkvica, rastlinsko maslo in kaša ali krompir, za večerjo pa rdeča pesa, zelje, redkev, rastlinsko maslo in doma narejena skuta), jurišnike, ki razbijajo demonstrante, tanke, ki tolčejo po Belem domu, in Jelcina, ki žlampa vodko, šlata bejbe, treplja tankiste, klofuta pučiste, serijsko menja premiere, vsak dan znova šokira gospodarstvo, razglaša izredne razmere, terorizira komuniste, pobija demonstrante, cenzurira medije, amerikanizira Rusijo in jo spreminja v repliko južnoameriške diktature. Vse skupaj je videti kot Gogoljeva parodija demokracije, toda Zahod v Jelcinu vidi pogumnega človeka, ki je "rešil demokracijo".

Okej, si rečejo Rusi, če je to demokracija, potem hočemo nazaj Stalina! Rusi, ki so leta 1991, ko so pučisti internirali Gorbačova, s protipučističnim pučem triumfalno in orgiastično razsuli in sesuli komunizem, so pod Jelcinom, ki je Rusijo zapil, ugotovili, da so se prenaglili. Spoznali so pač, da je kapitalizem "proti naravi ruskega človeka", kot dobremu doktorju namigne neki kolonel, ki v Jelcinu vidi novega Hitlerja.

In potem gre le še na slabše. "Grozi tisto najbolj travmatično za zahodni svet: da po dveh letih kapitalizma Rusi preprosto racionalno ugotovijo, da je bil njihov socializem boljši od divjega kapitalizma," povzame stanje ruske duše dobri doktor. Razlog več, da neka gospa oznani: "Danes bi rabili KGB, da bi spet očistila državo teh krvosesov." Ni kaj, Jelcin je pripravil teren Putinu, nekdanjemu KGB-jevcu. Dobri doktor skomigne z rameni, ugotovi, da je posebnost Rusov bogastvo krvavih revolucij, s katerimi si razlagajo svet, in se jadrno vrne v Slovenijo.

+ + + + +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa