Ker je Adam Beyer skupaj z nekaterimi švedskimi sonarodnjaki utiral gaz v melodičnejši, dobro, vsaj s kakim prosto lebdečim motivom razprostranjeni tehno, seveda ne preseneča, da tudi njegov miks za založbo kanadskega superzvezdnika Tige z ne tako gostimi poudarki vabi z mesta, kamor bi Vas rado prikovalo didžejevsko enoumje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ker je Adam Beyer skupaj z nekaterimi švedskimi sonarodnjaki utiral gaz v melodičnejši, dobro, vsaj s kakim prosto lebdečim motivom razprostranjeni tehno, seveda ne preseneča, da tudi njegov miks za založbo kanadskega superzvezdnika Tige z ne tako gostimi poudarki vabi z mesta, kamor bi Vas rado prikovalo didžejevsko enoumje.
Beyer, kateremu se ne mudi toliko, da ne bi nekaterim sladicam odmeril spodobno minutažo, ima perkusivni tehno bolj za vezivo, za varovalko pred viškom liričnejših trenutkov, sicer pa se s povzemkoma, ne glede na letnico izzida, oddolži tudi vzornikoma, Kennyju Larkinu in Kevinu Saundersonu, kar zaokroži old skool nadih pretežno jahalnega ploščka, ki vleče, vleeče, vse do doskočišča.
* * * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.