Ko je v drugi polovici devetdesetih s svetovnih odrov dokončno mrknila stadionska atrakcija po imenu Dire Straits, je njen vodja vzel samostojno pot pod noge in postal simbol sentimentalnega davljenja kitare za potrebe filmske industrije ter zvočnih kulis nočnih programov.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ko je v drugi polovici devetdesetih s svetovnih odrov dokončno mrknila stadionska atrakcija po imenu Dire Straits, je njen vodja vzel samostojno pot pod noge in postal simbol sentimentalnega davljenja kitare za potrebe filmske industrije ter zvočnih kulis nočnih programov.
No, na samostojnih albumih, ki niso nosili napisa soundtrack, je kljub temu zbral veliko volje in predložil kopico dokazov v prid mnenju, da se v mainstramovski muzikalični slaščičarni še ni do konca razlezel. In ko je v tretje tisočletje vstopil s projektom Sailing To Philadelphia, so recenzenti zapisali, da ne gre za drugi solo album Marka Knopflerja, marveč za osmi album Dire Straits. Na The Ragpicker's Dream je Knopfler naposled radikalno potrgal še zadnje emocionalne vezi, ki so ga družile z matično skupino in zapakiral ubrano, ravno prav uležano, v modni črno beli tehniki stilizirano posvetilo koreninam ameriške glasbe in tistim ljudem, ki so jo v najlepši luči predstavili širnemu svetu. Skratka, ducat lahkih komadov za deževna jutra in razmišljujoče popoldneve, ki se čudovito rimajo s Claptonovo From The Cradle.
* * * * +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.