Plošča / Cephalic Carnage: Xenosapien

2007, Relapse Records, www.relapse.com

666
MLADINA, št. 31, 7. 8. 2007

Cephalic Carnage

Cephalic Carnage
© www.relapse.com

Ob izdaji prvenca Conforming To Abnormality v drugi polovici devetdesetih let se početje benda Cephalic Carnage morda ni ravno bistveno razlikovalo od povprečnega grind/death maličenja, vendar je z naslednjim izdelkom Exploiting Dysfunction dve leti kasneje pokazal nekaj popolnoma drugega. V nasilni grind/death je vpletel prvine jazza, hard rocka, industriala in še česa. Seveda je največjo vlogo pri povečanju kakovosti in inovativnosti godbe odigrala sposobnost tvorjenja dokaj nenavadnih melodij, pogojenih z osnovnim žanrom. In ker Cephalic Carnage le ni brezglavo štancal albumov, so do naslednjega, Lucid Interval, minila kar štiri leta, ki pa gotovo niso bila zapravljena tja v tri dni, saj je omenjeni izdelek spet presegel slušateljeva pričakovanja in zasedbo postavil le še višje na lestvici godbeno neobremenjenih izvajalcev. Sledil je plošček Anomalies, ki je glede na prejšnja dva malce zanemaril eksperimentalne vložke in se raje bolj posvetil precej nenavadni mešanici dooma, sludgea, death metala in seveda grinda. Rezultat je bil vnovič nekaj popolnoma svojega v svetu brundavcev. S petim albumom Xenosapien pa Cephalic Carnage pokaže novo plat, ki na srečo ne pozablja preteklosti. Na voljo je obilica razgibanih harmonij, produkcijsko postavljenih na pravo mesto, kakršnih večina zasedb ne spravi skupaj na nekaj ploščah, Cephalic Carnage pa v eni sami samcati kompoziciji. Spet se slušatelju ponujajo lahkotni jazzovski vložki, ki so se jim tokrat pridružili še absurdni elementi funka, acida in nedefiniranega glasbenega eksperimentala. Nekako pa je tudi tokrat največ poudarka na razvlečenih vsadkih, pobranih iz hard rock/doom/stoner rock vplivov, postavljenih v intenzivno okolje grinda. In da ne bo pomote, Cephalic Carnage je še vedno prvovrstna grind/death iznajdba z visoko tehnično ravnjo, ki se ne naslanja na godbeno kloniranje, temveč ustvarja samosvojo in unikatno godbeno govorico brez modnih olepšav. Hydrogrind.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


666
MLADINA, št. 31, 7. 8. 2007

Cephalic Carnage

Cephalic Carnage
© www.relapse.com

Ob izdaji prvenca Conforming To Abnormality v drugi polovici devetdesetih let se početje benda Cephalic Carnage morda ni ravno bistveno razlikovalo od povprečnega grind/death maličenja, vendar je z naslednjim izdelkom Exploiting Dysfunction dve leti kasneje pokazal nekaj popolnoma drugega. V nasilni grind/death je vpletel prvine jazza, hard rocka, industriala in še česa. Seveda je največjo vlogo pri povečanju kakovosti in inovativnosti godbe odigrala sposobnost tvorjenja dokaj nenavadnih melodij, pogojenih z osnovnim žanrom. In ker Cephalic Carnage le ni brezglavo štancal albumov, so do naslednjega, Lucid Interval, minila kar štiri leta, ki pa gotovo niso bila zapravljena tja v tri dni, saj je omenjeni izdelek spet presegel slušateljeva pričakovanja in zasedbo postavil le še višje na lestvici godbeno neobremenjenih izvajalcev. Sledil je plošček Anomalies, ki je glede na prejšnja dva malce zanemaril eksperimentalne vložke in se raje bolj posvetil precej nenavadni mešanici dooma, sludgea, death metala in seveda grinda. Rezultat je bil vnovič nekaj popolnoma svojega v svetu brundavcev. S petim albumom Xenosapien pa Cephalic Carnage pokaže novo plat, ki na srečo ne pozablja preteklosti. Na voljo je obilica razgibanih harmonij, produkcijsko postavljenih na pravo mesto, kakršnih večina zasedb ne spravi skupaj na nekaj ploščah, Cephalic Carnage pa v eni sami samcati kompoziciji. Spet se slušatelju ponujajo lahkotni jazzovski vložki, ki so se jim tokrat pridružili še absurdni elementi funka, acida in nedefiniranega glasbenega eksperimentala. Nekako pa je tudi tokrat največ poudarka na razvlečenih vsadkih, pobranih iz hard rock/doom/stoner rock vplivov, postavljenih v intenzivno okolje grinda. In da ne bo pomote, Cephalic Carnage je še vedno prvovrstna grind/death iznajdba z visoko tehnično ravnjo, ki se ne naslanja na godbeno kloniranje, temveč ustvarja samosvojo in unikatno godbeno govorico brez modnih olepšav. Hydrogrind.

+ + + + +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa