Jeza namesto politike

Glavna ministrska tarča je postal zunanji minister Dimitrij Rupel. O tem gospodu že dolgo nisem pisal, ne zaradi tega, ker me je nekoč zaradi pisanja tožil in me je sodišče obsodilo na mesec dni zapora, pogojno na eno leto, dokler ni nekaj kasneje Vrhovno sodišče razveljavilo sodbe, zato ker ta ni upoštevala dejstva, da sem politično početje gospoda Rupla ironiziral v profesionalnem delu in ne iz osebne želje, da bi ga po časopisih žalil.

Kaj je bila takrat srž serije zajedljivih bodic na njegov račun? Potem ko je bil možakar izvoljen za ljubljanskega župana, ni hotel zapustiti službe državnega poslanca. Mesece dolgo je bil tako na dvojni plači, čez dan parlamentarec, zvečer ljubiteljski župan.

Danes je reč splošno nepojmljiva, obe njegovi naslednici Viktorija Potočnik in Danica Simšič sta ob začetku županjevanja v hipu opustila svoji bivši službi, nobenemu od predruplovskih županov glavnega mesta pa niti na misel ni prišlo, da bi se kot župani in županje zraven še udinjali v drugih službah. Na delu je bil evidentni lex rupliana, ki je poskušal zaradi kapric gospoda Rupla spremeniti dotedanji red in postavo.

Vendar pa tedaj dnevno časopisje o njegovi samovolji ni pisalo na naslovnih straneh, kaj šele v nadaljevanjih. Tudi njegova stranka LDS ga je vseskozi podpirala; še več, eden prvakov Miha Kozinc ga je na sodišču zastopal kot odvetnik, ideolog stranke in kultni filozof dr. Slavoj Žižek pa mu je v partijskem listu "4.000" napisal podporni članek "Ali je Bernard Nežmah dementen shizofrenik?"

To, da je minister Rupel nonšalantno namenil finančno podporo še neobstoječi akademiji, ki so jo ustanavljali njegovi sodelavci in bližnjiki, brez predhodnega javnega razpisa, je evidentno mandarinstvo, ki pa mu ga je stranka tolerirala že dolgo pred tem.

Zato sem kot tarče raje jemal vladajočo stranko, ki generira pojave političnih oholosti, ki mendrajo prinicipe demokratičnosti, še zlasti, ker je v zadnjih letih politika zunanjega ministra tako ali tako postala stalna tarča časnikarjev.

Danes je minister Dimitrij Rupel vsekakor upravičen objekt tožilske preiskave, kritike strankarskih kolegov in medijev.

Toda tisto zamegljujoče je njegova ekskluzivnost ministrskega grešnega kozla. Vzemimo le novi zakon, katerega je okoljski minister Janez Kopač pospremil, češ da odslej ne bo več Zbiljskih gajev. Potem ko je bilo med opeharjenimi kupci stanovanj veliko politično vplivnih, je vlada jadrno sprejela varovalni zakon, kar bo v prid tudi ostalim državljanom. Toda ta zgodba se ni pripetila prvič, vsaj dvakrat se je pred nekaj leti že dogodila v Ljubljani oz. na Brodu. A vlada takrat ni videla razlogov, da ta tip malverzacij zakonsko onemogoči in prebivalstvo zaščiti pred gradbenimi prevaranti.

Popolnoma nedolžna indiferentnost ministra Kopača? Njegovo nepočetje res da ni bilo ne kaznivo ne koruptivno, toda bil je minister, ki bi lahko z zakonom poskrbel za tržno varnost prebivalstva, pa tega leta ni storil!!! Zakaj obstajajo konec koncev vlade in oblasti? - Da sprejemajo zakone, ki onemogočajo sistemske prevare.

Koliko klicev po odstopu ministra Kopača je bilo slišati?

Stanovanjska politika je sicer poligon vladajoče LDS. Direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven, sicer veljak LDS, že leta pripoveduje, kako snuje stanovanjsko rešitev v dobrobit ljudstva. Naslednje leto bo tako zgrajeno blizu tisoč novih stanovanj po ugodnih cenah - imenitna rešitev za zniževanje ekstremno visokih cen. - Res? Hkrati bo namreč lahko zanje konkuriralo 20.000 varčevalcev Stanovanjskega sklada. Najbolj pravična rešitev, ki se kaže, je tako žreb. - !????????

Državna institucija se spreminja v loterijo. Država s svojo politiko ruši načelo enakosti pred zakonom in ga spreminja v igro na srečo. Si predstavljate, da bi imeli vsi državljani pravico do potnega lista, ker pa bi jih izdelali le po 50.000 na leto, bi ga dobili le izžrebani???

Koliko klicev po odstavitvi Ovna je bilo slišati?

Vlada je prej svojih članov v NS Zavarovalnice Triglav za direktorja te institucije že pred meseci imenovala gospoda Jožeta Leniča. Brez javnega razpisa in brez tekme med več kandidati, so se bili odločili, da je gospod Lenič daleč najbolj usposobljen strokovnjak za to področje in določili datum, ko naj bi nastopil šefovsko funkcijo. Prišel je torej ta D-dan, zavarovalniškega direktorja pa še vedno ni službi? Se je vmes mar premislil? Nak, izkazalo se je, da mu manjka ena izmed kvalifikacij za to delovno mesto, da še nima licence za opravljanje zavarovalniške funkcije. Pravi, da bo torej počakal. - ? Kaj pa če mu ustrezna agencija sploh ne podeli te licence, ki mimogrede ni pildek, ki ga samoumevno dobi vsakdo, ki le zaprosi zanj? Kaj če presodi, da gospod Lenič ne poseduje zahtevanih vednosti?

Če karikiramo: vlada je za daleč najbolj primernega pilota vladnega letala izbrala nekoga, ki sploh še nima licence za letanje!?!?!?!?!?!???????

Koliko klicev po odstopu ministra za finance?

Predsednik vlade je v zadnjih letih dobil dolžnost, da enkrat mesečno v parlamentu odgovarja na poslanska vprašanja. Poslanec Janez Janše je tako zadnjič premiera povprašal, kaj bo vlada storila, glede na v oči bijočo razliko v postopkih kriminalistov in tožilcev v zadevah Rupel, Popovič, kjer so ažurni in zagnani, ter v zadevi SIB banke, kjer se je v zasebne žepe prelilo milijarde tolarjev, roke pravice pa od nikoder? Premiera Antona Ropa je vprašanje tako rezjezilo, da ni mogel skriti svoje hude krvi, in namesto odgovora je izstrelil serijo užaljenosti, češ da poslanec navaja samo tiste primere, ki so mu všeč. Skratka, prvega moža vlade je pogrelo, ker iz vprašanja veje malopridni namen spraševalca.

Zakaj je že prišel premier pred poslance? Da odgovarja le na vprašanja, ki so mu po godu???

Če vseeno prisluhnemo njegovemu odgovoru: tožilstvo in policija nista pododdelka vlade. Ali res gospod Rop? Kdo imenuje tožilce, ali nima vlada moči, da prek pravosodnega ministra ne zahteva poročila denimo generalne državne tožilke, kot je to storil Ivan Bizjak v primeru Petek? - A kaj razen jeze je puhnil premier v odgovor? Nič. Vlada se napravi tod nemočna, sistem eklatantno neenakega obravnavanja tožilcev in kriminalistov je nekaj, kar se Ropa in njegovih ne tiče. Tu vlada noče vladati.

Koliko klicev po odstopu take vlade je slišati?

Sicer pa, kaj je storil predsednik vlade v zadevi Rupel? Je zahteval odstop zunanjega ministra oziroma stopil pred javnost in ga vzel v zaščito, če misli, da so njegove rabote O.K.?

Namesto politične poteze se je premier Rop prepustil izbruhom jeze.