29. grafični bienale

Meta Grgurevič, umetnica

“Nekateri menijo, da video, performans, fotografija in podobno ne spadajo na grafični bienale. Sama pa ga vidim kot obsežno razstavo sodobne umetnosti, slovenskih in tudi mednarodnih umetnikov, ki se ukvarjajo s podobo v njenem širšem pomenu, bodisi socialnem, političnem ali le vizualnem. Grafične mape pač niso več edini ‘cenejši’ medij, ki v Ljubljano vsaki dve leti pripelje večje število aktualnih sodobnih umetnikov.”

Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, predavateljica na Fakulteti za socialno delo

“Grafični bienale v Ljubljani je zame že dolga leta dragocen dogodek. Sprva, ko je bil to bienale Zorana Kržišnika, sem prihajala na razstavo sama z možem, potem z otrokoma. Med grafičnimi listi iz vsega sveta in novimi, drugačnimi eksponati ali dogodki, so bile vedno umetnine, ki so me očarale ali se me dotaknile, pa tudi umetnine, ki so mi bile tuje in jih nisem razumela. Zame je bienale vsakokrat učna ura, ki mi pomaga širiti, na novo razumeti, celo na novo definirati likovno umetnost. V dolgih letih se je mnogo tega spremenilo, bienale je drugačen, a v meni je nastal odprt prostor zanimanja in sprejemanja novega in v ta prostor v dobrem sodi Dogodek.”