|  Mladina 40  |  Kultura

Hanna Slak

Motiv iz filma Neke druge zgodbe: Marko Mandić in Lucija Šerbedžija, ki sta upodobila glavna junaka zgodbe, v kateri naše življenje obvladujeta cerkev in kapital

Motiv iz filma Neke druge zgodbe: Marko Mandić in Lucija Šerbedžija, ki sta upodobila glavna junaka zgodbe, v kateri naše življenje obvladujeta cerkev in kapital
© Janez Stucin

Hanna Slak je bila rojena leta 1975 v Varšavi. Diplomirala je na ljubljanski AGRFT. Je scenaristka in režiserka številnih kratkih in dokumentarnih filmov ter dveh mednarodno nagrajenih celovečercev. V svojem prvem celovečercu Slepa pega (2002), ki je bil med drugim prikazan v Cannesu kot eden od najzanimivejših slovenskih filmov desetletja, se je ukvarjala s problematiko odvisnosti od heroina, metadonske terapije in aidsa, pa tudi z vprašanjem iskanja ljubezni in svobode. Njen drugi celovečerec je bil otroški film Tea (2007), ki je v ospredje postavil ksenofobijo in umik v fikcijo; film je prejel štiri nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma. Njen najnovejši režiserski podvig je ena od petih zgodb v koprodukcijskem filmu Neke druge zgodbe (2010). Po filmu Desperado Tonic (2004) je to njeno drugo sodelovanje v omnibusu.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


 |  Mladina 40  |  Kultura

Motiv iz filma Neke druge zgodbe: Marko Mandić in Lucija Šerbedžija, ki sta upodobila glavna junaka zgodbe, v kateri naše življenje obvladujeta cerkev in kapital

Motiv iz filma Neke druge zgodbe: Marko Mandić in Lucija Šerbedžija, ki sta upodobila glavna junaka zgodbe, v kateri naše življenje obvladujeta cerkev in kapital
© Janez Stucin

Hanna Slak je bila rojena leta 1975 v Varšavi. Diplomirala je na ljubljanski AGRFT. Je scenaristka in režiserka številnih kratkih in dokumentarnih filmov ter dveh mednarodno nagrajenih celovečercev. V svojem prvem celovečercu Slepa pega (2002), ki je bil med drugim prikazan v Cannesu kot eden od najzanimivejših slovenskih filmov desetletja, se je ukvarjala s problematiko odvisnosti od heroina, metadonske terapije in aidsa, pa tudi z vprašanjem iskanja ljubezni in svobode. Njen drugi celovečerec je bil otroški film Tea (2007), ki je v ospredje postavil ksenofobijo in umik v fikcijo; film je prejel štiri nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma. Njen najnovejši režiserski podvig je ena od petih zgodb v koprodukcijskem filmu Neke druge zgodbe (2010). Po filmu Desperado Tonic (2004) je to njeno drugo sodelovanje v omnibusu.

Motiv iz filma Slepa pega: Manca Dorrer kot Lupa, glavna junakinja filma, ki govori o problematiki zasvojenosti in iskanju svobode.

Motiv iz filma Slepa pega: Manca Dorrer kot Lupa, glavna junakinja filma, ki govori o problematiki zasvojenosti in iskanju svobode.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Intervju

Hanna Slak


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa