Alenka Tetičkovič, igralka
… o svojem ustvarjanju, za katero je na nedavnem festivalu predstav za otroke in mlade Zlata paličica prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Nagrajena je bila za vlogo Jance v predstavi Pink, ki jo je v Lutkovnem gledališču Ljubljana režiral Iztok Valič ter pripoveduje o odraščanju v socialističnih 70. letih prejšnjega stoletja in o zadregah, ki jih prinašajo mlada, predvsem najstniška leta.
“Verjamem v ideale in v to, da bi morala biti naša osnovna vrednota človekovo srce. Žal je v kapitalizmu osnovna vrednota denar. Ko se zazrem v svoje otroštvo, vidim, da so takratne vrednote gotovo bolj postavljale v ospredje človeka. Seveda se je tudi v socializmu kradlo, nekateri so imeli več in drugi manj, a danes je prepad med revnimi in bogatimi bistveno večji. Kljub temu se mi zdi, da prav zdaj, ko ves svet živi v obdobju pretresov, mnogi spoznavajo, da denar ne zagotavlja sreče, zadovoljstva in topline. Očitno potrebujemo globalne spremembe.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
“Verjamem v ideale in v to, da bi morala biti naša osnovna vrednota človekovo srce. Žal je v kapitalizmu osnovna vrednota denar. Ko se zazrem v svoje otroštvo, vidim, da so takratne vrednote gotovo bolj postavljale v ospredje človeka. Seveda se je tudi v socializmu kradlo, nekateri so imeli več in drugi manj, a danes je prepad med revnimi in bogatimi bistveno večji. Kljub temu se mi zdi, da prav zdaj, ko ves svet živi v obdobju pretresov, mnogi spoznavajo, da denar ne zagotavlja sreče, zadovoljstva in topline. Očitno potrebujemo globalne spremembe.
Sama verjamem, da umetnost lahko pripomore k takšnim spremembam. Kot umetnica se sicer politično nikoli nisem posebej angažirala, sploh ne kot podpornica kakšne politične opcije. Menim namreč, da moramo biti ustvarjalci kot ljudje dokaj stabilni in kot umetniki dokaj nevtralni, da družbi lahko nastavljamo ogledalo, pa s tem ne mislim na sarkastično ali cinično ogledalo, temveč na dejansko ogledalo. Vseeno pa verjamem v ideale. Do konca. Tako kot upanje umre zadnje, tudi idealizem ne glede na okoliščine ne sme nikoli umreti.”
