Nerazumne poteze

Prejšnjo sredo so dvorano Slovenske kinoteke napolnili slovenski filmarji. Prišli so predstavniki Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društva slovenskih režiserjev, Društva Filmski producenti Slovenije, Združenja filmskih snemalcev Slovenije in Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Boris Cavazza je nato prebral njihovo skupno izjavo, s katero odločno nasprotujejo napovedani ukinitvi Slovenskega filmskega centra (SFC).

Shod filmarjev ni bil presenečenje. Med kulturniki že nekaj časa vre. Sprva je bil razlog odprava samostojnega ministrstva za kulturo, zdaj pa še več nezadovoljstva sprožajo ukrepi, s katerimi naj bi se „superminister“ Žiga Turk lotil napovedanega varčevanja v vseh svojih resorjih. Začel je prav pri kulturi. Najprej je napovedal ukinitev javne agencije za knjigo, nato še SFC-ja. Njune pristojnosti naj bi, če bosta ustanovi res razpuščeni, prenesli kar na ministrstvo. Tam menda že pripravljajo teren za to.

Književniki in filmarji so se na napoved o ukinitvi „svojih“ krovnih institucij pričakovano odzvali burno, ker izkušnje kažejo, da ministrstvo za ti področji v preteklosti samo ni znalo poskrbeti. Poleg tega je v njiju zaposlena le peščica ljudi, zato so trditve o varčevanju z odpuščanjem metanje peska v oči. Filmarji so svoj protest strnili v sedmih argumentih, v katerih so med drugim poudarili, da SFC obstaja šele dobro leto in je nadomestil dotlej tako zelo kritizirani in netransparentni Filmski sklad, da je edina institucija, ki poleg Viba filma slovenskemu filmu zagotavlja financiranje, promocijo, mednarodne povezave in kontinuiteto, da za vse to prvič v zgodovini skrbi stroka in da je slovenskemu filmu prvič v zgodovini omogočila tudi zunajproračunsko financiranje. Poleg tega pa opravlja naloge, ki jih ministrstvo sploh ne sme.

Na nenavadne odločitve pri varčevanju opozarjajo tudi nekatere druge javne kulturne ustanove. Moderna galerija je javnost opozorila, da ministrstvo v proračunu ni predvidelo sredstev za Muzej sodobne umetnosti, ki organizacijsko sodi k tej galeriji in je na ljubljanski Metelkovi zaživel lani. Kako naj bi muzej preživel, ni jasno.