Naši zelenortski bratje

Zelenortski otoki – arhipelag desetih otočkov v Atlantskem oceanu, na katerem živi okrog pol milijona ljudi – so nova prijateljska dežela. Vezi med Slovenci in Zelenortčani sicer še niso stkane tako tesno kot recimo odnosi med Slovenijo in kakšno Bosno, bo pa Slovenija letos v Praio (glavno mesto Zelenortskih otokov) vendarle poslala okrog 600 tisoč evrov razvojne pomoči – kar je enkrat več, kot je bo dobilo Sarajevo.

Največ slovenske razvojne pomoči bosta letos ponovno deležni Črna gora in Makedonija – vsaka od njiju bo prejela okrog 650 tisoč evrov, večinoma za različne infrastrukturne projekte, za usposabljanje uradnikov s področja javnih financ in kot tehnično pomoč za približevanje EU. Zelenortskim otokom bo Slovenija pomagala pri vzpostaviti »telemedicine in e-zdravja«. Gre za dvoletni program vzpostavitve t. i. virtualnih bolnišnic na posameznih otokih, virtualnih knjižnic in videopovezav med bolnišnicami.

Da je ta arhipelag na tretjem mestu med slovenskimi zunanjepolitičnimi prioritetami in da bo letos za te namene porabljena kar petina sredstev, je sicer posledica evropske politike. Zelenortčani se poskušajo v zadnjem času oddaljiti od Afrike in se približati EU. Leta 2005 je denimo Portugalska že pozvala EU, naj začne pristopne pogovore z Zelenortskimi otoki, hkrati pa so tam že večkrat poudarili, da imajo boljše razvojne kazalce kot kakšna druga država kandidatka za članstvo z zahodnega Balkana ter da lahko poleg tega delujejo še kot nekakšen »most« do Afrike.

Očitno bo EU še kar nekaj časa imela samostojnega komisarja za širitev.