Tolažilni zagovor
Nenavadna pot do doktorata
Marca 2012 se je pri zagovoru doktorata na Biotehniški fakulteti zgodil precedens. Študentka ni uspešno opravila zagovora doktorske disertacije, ki so jo pred tem potrdili kot primerno, da se uvrsti na zagovor. Doktorandka se je seveda pritožila na senat fakultete, ta pa je odločitev članov komisije podprl. Sledila je pritožba na senat univerze. In ta je sklenil, naj se študentki omogoči ponovni zagovor pred novo komisijo pod vodstvom rektorja univerze.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marca 2012 se je pri zagovoru doktorata na Biotehniški fakulteti zgodil precedens. Študentka ni uspešno opravila zagovora doktorske disertacije, ki so jo pred tem potrdili kot primerno, da se uvrsti na zagovor. Doktorandka se je seveda pritožila na senat fakultete, ta pa je odločitev članov komisije podprl. Sledila je pritožba na senat univerze. In ta je sklenil, naj se študentki omogoči ponovni zagovor pred novo komisijo pod vodstvom rektorja univerze.
Trajalo je skoraj dve leti, da se je to zgodilo, saj so vsakokratni predstavniki Biotehniške fakultete v novi komisiji kot po tekočem traku pred datumom predvidenega zagovora odstopali. Marca letos je zagovor vendarle bil in tokrat ga je študentka uspešno opravila. A za nekatere člane prvotne komisije, ki je nalogo zavrnila kot neprimerno, je tako ravnanje univerze sporno. Postopek bi moral biti z odločitvijo senata Biotehniške fakultete po njihovem končan. Ker se to ni zgodilo, so akademski standardi Univerze v Ljubljani na preizkušnji. »Ker se postopek ni ustavil v skladu s pravili, menimo, da gre za izjemno nevaren precedens. /.../ Gre za zavestni spregled tako vsebinskih kot postopkovnih dejstev,« so zapisali v pismu pristojnim na univerzi in vpletenih fakultetah. Avtorji pisma o zadevi za zdaj nočejo javno govoriti, ker še vedno upajo, da jo dobo lahko zadovoljivo rešili znotraj univerze.
Z več strani smo sicer neuradno dobili informacije, da je bila tema doktorske naloge (ki je zaradi zaščite identitete študentke ne omenjamo) neprimerna, morda celo »kvaziznanstvena«, a kot poudarja bivši rektor Stanislav Pejovnik, pod vodstvom katerega je senat univerze sprejel odločitev o vnovičnem zagovoru, so bili rezultati dela, opravljenega v okviru doktorata, objavljeni v dveh znanstvenih člankih v uglednih revijah.
Iz rektorata so sicer sporočili, da se je zagovor disertacije na raven univerze prenesel, »ker posamezni člani, ki so bili imenovani v komisijo za oceno doktorata, niso pravočasno, že pri odobritvi teme in potem pred zagovorom, ko so pripravljali poročilo o disertaciji, jasno sporočili svojih pomislekov in nesoglasij«.