Južnjaki

Poslanci so sprejeli zakon, ki ureja način poplačila varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. To so morali storiti zaradi zapovedi evropskega sodišča za človekove pravice. Niso pa poslanci izglasovali amandmaja, ki bi omogočil, da se vloge za povrnitev prihrankov izdajo tudi v jezikih držav, kjer živijo varčevalci.

Amandma, ki ga je vložila Združena levica, bi varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke olajšal vložitev vloge, saj bi bila ta v njihovem materinem jeziku in ne bi potrebovali prevoda, s čimer so povezani stroški. Za državo pa izdelava vlog v dveh ali treh tujih jezikih ne bi bila posebno draga. Zlasti bi bilo to smiselno, ker gre za tuje državljane, ki morda nikoli niso živeli v Sloveniji, saj je Ljubljanska banka ponujala svoje storitve v njihovih državah.

Poslanec SDS Vinko Gorenak je predlagatelje amandmaja na svojem blogu imenoval »tepihovalci Slovenije«, čeprav to, da država v določenih primerih poskrbi za prevajanje, ni nič nenavadnega. V kazenskem postopku ima tuj državljan recimo pravico do tolmača, ki ga plača država.

V Sloveniji živeči pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov še danes, četrt stoletja po osamosvojitvi, nimajo nikakršnih institucionaliziranih manjšinskih pravic. Kljub temu da gre za narod-

nostne manjšine, ki po številčnosti precej presegajo italijansko in madžarsko narodno skupnost, ki imata v državnem zboru celo svojega predstavnika, in recimo romsko skupnost, ki ima pravico do predstavnika na lokalni ravni, v občinah, kjer Romi živijo.