Kritika / Jenny se poroči

zadržan

I do, I do, I do.

Jenny (Katherine Heigl) je lezbijka, toda njeni katoliški starši (iz “slovenskega” Clevelanda) so prepričani, da je še vedno samska le zato, ker skrivaj hodi s poročenim moškim.

To je mali svet, v katerem “odrasli” za istopolnost še niso slišali in v katerem ima istospolnost le status nekakšne igrice med otroci in njihovimi starši. Z leti bo minila. Kot nagajivost. Vsaj tako se zdi, ko gledate tole romantično dramedijo, ki slavi istospolnost, a jo obenem utajuje. Ko namreč Jenny oznani, da je lezbijka in da se bo poročila s Kitty (Alexis Bledel), se film dela, kot da je izumil coming out, strpnost in boj za pravice istospolnih, toda obenem dela vse, da bi Jenny in Kitty izgledali le kot cimri in da ja ne bi pokazal česa, kar bi potrdilo, da sta lezbijki. Ali bolje rečeno: do istospolnih je strpen, toda tega, kar počnejo, ne bi gledal.