Film / Nočno življenje

zelo za

Strah pod Slovenci.

Norost je Slovenijo pripeljala do točke, ko vlade ne padajo zato, ker slavijo neoliberalne politike, ki ljudi mečejo psom, temveč zato, ker je nekje nekoga ugriznil pes. In Kozoletovo Nočno življenje je tiha, klinično hladna, skalpelsko distancirana reimaginacija razvpite “afere Baričevič”, le da psi ne raztrgajo zdravnika, temveč prestižnega, petičnega, kontroverznega odvetnika (Jernej Šugman). Njegova žena Lea (Pia Zemljič) – šokirana, zaprepadena, nemočna – skuša v dolgi noči, ko možu na kliniki rešujejo življenje, ugotoviti, kaj se je zgodilo (vsak ima svojo teorijo zarote, kajti v Sloveniji je razlika med dokazom in tračem – med faktom in histerijo spletnih forumov – nebistvena), obenem pa preprečiti, da bi vse skupaj, z dildom vred, prišlo v javnost.

In Nočno življenje je prav film o tem: o strahu pred mediji, pred medijskim linčem, pred tem, kar s človekom naredijo mediji. “Ljudje grizejo bolj kot psi,” pravi Lea, zato niti ne preseneča, da ima v Sloveniji toliko ljudi raje pse kot ljudi. V Nočnem življenju medijev ne vidite – vidite le strah pred mediji in njihovimi gosti, spletnimi forumi. Tudi Slovenije ne vidite – ulice, trgi in parkirišča so distopično prazni. Vidite le strah pred Slovenijo. Strah pred morbidno deželo, ki je voljna vsakega in vsakogar vreči psom. (tudi Kinodvor)