N’toko: Večni otroci

Veliko resnice je povedane v kolumni z zgornjim naslovom. Je pa malce preveč enostranska, saj avtor nikjer za omenjeno situacijo ne položi vsaj malo krivde tudi na tisti, ‘trpeči del mase, ki je brez služb in perspektive’. V masi je moč in masa je totalno nesposobna to uporabiti sebi v prid.

Potem nam tudi direktorji in politični modreci ne bi mogli več tako diktirati, kot nam danes.

Hkrati tudi navedbe o Ruglju ne držijo v popolnosti. V knjigah med drugim navaja tudi hitre spremembe in ekonomske pritiske, ki posameznike vse bolj poneumljajo in oddaljujejo od samorealizacije. Ampak v osnovi pa, če imamo sebe vsaj malo radi, so iztočnice, ki jih ponuja – točke samouresničevanja, ki jih navaja: um, duh, telo, odnosi – ključnega pomena za zdrav psihofizični razvoj vsakega od nas.

Dejstvo je, da pokvarjenost človeka ni ozdravljiva. A z njo se lahko soočamo le z zdravo pametjo, razumom, zmernostjo in pravimi vrednotami. Vzroke za krizo vrednot, ki jih našteva tako avtor, kot številni drugi humanisti in prebujeni ljudje, je potrebno iskati v vzgoji. Predvsem v izjemno slabem ocenjevalno-kaznovalnem šolskem sistemu, ki od malih nog dela hudo napako, ko otroke vrednoti. Potem je tu še problem predmetnikov in snovi. Znotraj dobre in kvalitetne teorije manjka več življenjskih predmetov (psihologije odnosov, ekološke osveščenosti, morale, etike, način komuniciranja in čustvena inteligenca, pomena zlatega pravila - zmernosti, pomen meditacije, rekreacije), ter njihovih praktičnih implementacij na otroka.

A kako to doseči, če tega tudi učitelji in profesorji ne znajo? In tu trčimo na naslednji problem. Stroka je vse prepogosto slab zgled. Učitelj uči o dobri komunikaciji, sam pa ima neizmerne konflikte v družini. Zdravnik uči o škodljivosti kajenja ter gre kasneje med odmorom na cigareto. Stroka bi morala biti zgled, nekako vest družbe, ne pa zgolj ohranjati materialni status in ostati na nivoju pridobitnika.

Ob prevetritvi omenjenih reči bi se gotovo zvečal odstotek otrok, kasneje staršev z večjo usmerjenostjo k prej naštetim pravim vrednotam in delovanju na prej omenjenih štirih točkah samouresničevanja.

Dotlej bomo s članki avtorja in pismi bralcev celili rane in posledice po principu »lekadol za glavobol«, ozdravljeni pa ne bomo nikoli. Dokler se ne sanira vzrok, se bo krog zgodovine človeške neumnosti vrtel v nedogled.