Prihaja Kelly

Grega Repovž je v uvodniku z naslovom Prihaja Kelly zapisal, da »je treba biti pošten in priznati, da je bilo hitropotezno imenovanje Violete Bulc /za evropsko komisarko/ dejansko izsiljeno, Cerar je bil sredi sestavljanja vladne ekipe, izsilila pa ga je Alenka Bratušek s svojim samoimenovanjem na to funkcijo«.

Alenko Bratušek je za kandidatko za evropsko komisarko predlagal svet stranke Zavezništvo, podobno, kot sta svoja kandidata Tanjo Fajon in Karla Erjavca predlagali takratni koalicijski stranki SD in DeSUS. V izvolitev za komisarko jo je nato zato, ker se je izkazala pri vodenju vlade, predlagal predsednik evropske komisije Juncker. Na listo kandidatov za slovenskega komisarja je sicer že vlada Alenke Bratušek hotela uvrstiti tudi dotedanjega komisarja Janeza Potočnika, ki je imel podporo Mira Cerarja, a se je kandidaturi odpovedal, ker ni bil edini kandidat. Cerar bi lahko vztrajal in še enkrat predlagal njega, pa ni. Ko je Violeta Bulc postala kandidatka za evropsko komisarko, je že bila ministrica v že sestavljeni vladi Mira Cerarja, bila je povsem brez političnih izkušenj. Postopek njenega imenovanja za kandidatko je potekal na enak način, kot pred tem kandidiranje Alenke Bratušek, Tanje Fajon in KarlaErjavca, a ga ni preiskovala ne Komisija za preprečevanje korupcije ne specializirano državno tožilstvo, kot se je to zgodilo pri kandidaturi Alenke Bratušek.