Glifosat na zatožni klopi

Zgodba o glifosatu čedalje bolj spominja na znano pripoved o čarovniškem učencu, ki mu je čarovnija ušla izpod kontrole. Vemo že za „alternativna znanstvena dejstva“, ki jih je sproduciral Monsanto. Imamo tudi slovenske promotorje glifosata, ki se bojijo, da bi s prepovedjo izgubili uvoz „prepotrebne gensko spremenjene soje“. Nasprotniki po pravici opozarjajo, da je glifosat najverjetneje rakotvoren. Toda pomisleke mora zbujati še neka druga plat, ki v teh diskusijah ostaja v senci: način, kako glifosat deluje. Ta snov je eden od motilcev regulacije rastlinskih organizmov: požene v bujno rast nadzemne dele, korenine pa tega ne dohajajo, zato rastlina umre.

Gensko spremenjene kulturne rastline so neobčutljive za tega motilca, a za kakšno ceno? Da posegi v regulacijo rastlinskega organizma niso neškodljivi za sesalce, kaže drug tak motilec: sredstvo za skrajševanje bilk pri pšenici, s katerim preprečujejo, da bi žito poleglo. Slama tega žita se ne sme pokladati konjem, ker bi motila njihovo reprodukcijo! Ljudje pa baje smemo tako pšenico nemoteno uživati ... Facit: Dokler ni razjasnjeno, kako hormonski motilci rastlin vplivajo na humoralno regulacijo ljudi in živali, ne smejo biti v javni rabi.