Sprehajalec ljudi
Novi poklic v Hollywoodu
© Arhiv Mladine
Chuck McCarthy iz Los Angelesa si kot igralec že nekaj let prizadeva za holivudsko kariero. Čakajoč na preboj je želel zaslužiti nekaj dodatnega denarja in pomislil na to, da bi za plačilo sprehajal pse. A kaj, ko mu ni bilo do tega, da bi pobiral njihove kakce. Zato je raje začel sprehajati ljudi. Zaračuna sedem dolarjev na miljo, kar je 3,5 evrov na kilometer. Povpraševanje je tolikšno, da je ustanovil celo podjetje The people walker, sprehajalec ljudi, ki posameznike povezuje s plačljivimi sprehajalnimi partnerji. Ocenjuje, da je njegov doslej najdaljši profesionalni sprehod trajal osem kilometrov, pri čemer je šlo za precej intenziven vzpon na vrh hriba. Nima se za osebnega trenerja, ljudem ponuja le spremstvo pri hoji in pogovor, oboje pa je dobro za zdravje, tako fizično kot psihično. Nekateri si v drugem največjem ameriškem mestu, še zlasti v mraku, ne upajo hoditi sami, drugi preganjajo splošno osamljenost, tretji potrebujejo motivacijo, četrti se radi pogovarjajo o svoji najljubši nanizanki ali želijo razširiti miselni horizont ... In vsaj v primeru slednjih je kosmati Chuck nedvomno boljši sprehajalni družabnik kot pes.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Arhiv Mladine
Chuck McCarthy iz Los Angelesa si kot igralec že nekaj let prizadeva za holivudsko kariero. Čakajoč na preboj je želel zaslužiti nekaj dodatnega denarja in pomislil na to, da bi za plačilo sprehajal pse. A kaj, ko mu ni bilo do tega, da bi pobiral njihove kakce. Zato je raje začel sprehajati ljudi. Zaračuna sedem dolarjev na miljo, kar je 3,5 evrov na kilometer. Povpraševanje je tolikšno, da je ustanovil celo podjetje The people walker, sprehajalec ljudi, ki posameznike povezuje s plačljivimi sprehajalnimi partnerji. Ocenjuje, da je njegov doslej najdaljši profesionalni sprehod trajal osem kilometrov, pri čemer je šlo za precej intenziven vzpon na vrh hriba. Nima se za osebnega trenerja, ljudem ponuja le spremstvo pri hoji in pogovor, oboje pa je dobro za zdravje, tako fizično kot psihično. Nekateri si v drugem največjem ameriškem mestu, še zlasti v mraku, ne upajo hoditi sami, drugi preganjajo splošno osamljenost, tretji potrebujejo motivacijo, četrti se radi pogovarjajo o svoji najljubši nanizanki ali želijo razširiti miselni horizont ... In vsaj v primeru slednjih je kosmati Chuck nedvomno boljši sprehajalni družabnik kot pes.