Tretji pas naj počaka

Peterica strank, ki bo oblikovala prihodnjo vladno koalicijo, je v pogajanjih z Novo Slovenijo v predlogu koalicijske pogodbe med ključne infrastrukturne načrte uvrstila širitev ljubljanske obvoznice s tretjim pasom.

Ko je NSi od pogovorov odstopila in jo je za pogajalsko mizo zamenjala Levica, so ta projekt izbrisali s prednostnega seznama. Tako naj bi se po naših podatkih v »partnerskem sporazumu«, kot naj bi poimenovali dogovor o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado, bolj osredotočili na posodabljanje in razvoj železniškega omrežja in drugih oblik javnega prometa, širitev obvoznice pa bi prišla na vrsto šele kot zasilna rešitev, če drugi ukrepi ne bi zadostovali.

Dejstvo je, da postajajo ljubljanska obvoznica in še nekateri avtocestni odseki nezadostni za poplavo avtomobilov in tovornjakov v prometnih konicah. Darsove projekcije kažejo, da se bo pri sedanji rasti prometa v desetih letih celotno avtocestno omrežje v širši okolici Ljubljane spremenilo v en sam velik zastoj.

Gradnja tretjih pasov na najbolj obremenjenih odsekih se tako ponuja kot priročna in smiselna rešitev. A hkrati obstaja bojazen, da bo šlo za drago začasno rešitev, ki bo zgolj dodatno povečala cestne prometne tokove in povzročila, da bomo čez deset let začeli razmišljati o četrtem pasu, prepotrebna sredstva za druge infrastrukturne projekte pa bodo spet poniknila.

O tem je spomladi za Mladino že govoril strokovnjak za geografijo prometa z ljubljanske Filozofske fakultete dr. Matej Ogrin. »Širitev ljubljanske obvoznice pride v poštev kot skrajni ukrep, potem ko se izvedejo vsi drugi ukrepi. Obstaja cel kup ukrepov za upravljanje mobilnosti, ki lahko omilijo gnečo na cestah. Mi pa želimo zgolj širiti ceste ali graditi nove. In nihče se ne sprašuje o smiselnosti takšne porabe denarja.«