Izak Košir

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Dogodki

Tloris za revolucijo, Gledališče Glej, Ljubljana

11/11 ob 20.00 (premiera), ponovitve 12/11, 07/12 in 08/12

Stara in nova Amerika

Stara in nova Amerika
© Mark Požlep

Performans Tloris za revolucijo je Mark Požlep prvič uprizoril lani v New Yorku, ko je s kanujem obkrožil tamkajšnji otok Manhattan. S projektom je želel raziskati koncept sprave skozi različna razumevanja svobode. V performansu se svojega odnosa do zgodovine in trenutnih političnih razmer loteva v dialogu s potomci staroselskih prebivalcev Manhattna. Požlep je svojo ameriško dogodivščino začel skupaj z Vinetoujem, junakom Karla Maya, ki je v generacije, ki so odraščale za železno zaveso, s filmi pretežno nemško-jugoslovanske produkcije vtisnil podobo ljudstva, ki nikoli ni zares obstajalo. Kakšna je resničnost koloniziranih prebivalcev Severne Amerike? Kakšen davek so plačali za vzpostavitev belega ameriškega mita o domnevni svobodi? Kako se nadvladi kapitala upirajo danes? Odgovori vas čakajo na odru Gleja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Izak Košir

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Dogodki

Stara in nova Amerika

Stara in nova Amerika
© Mark Požlep

Performans Tloris za revolucijo je Mark Požlep prvič uprizoril lani v New Yorku, ko je s kanujem obkrožil tamkajšnji otok Manhattan. S projektom je želel raziskati koncept sprave skozi različna razumevanja svobode. V performansu se svojega odnosa do zgodovine in trenutnih političnih razmer loteva v dialogu s potomci staroselskih prebivalcev Manhattna. Požlep je svojo ameriško dogodivščino začel skupaj z Vinetoujem, junakom Karla Maya, ki je v generacije, ki so odraščale za železno zaveso, s filmi pretežno nemško-jugoslovanske produkcije vtisnil podobo ljudstva, ki nikoli ni zares obstajalo. Kakšna je resničnost koloniziranih prebivalcev Severne Amerike? Kakšen davek so plačali za vzpostavitev belega ameriškega mita o domnevni svobodi? Kako se nadvladi kapitala upirajo danes? Odgovori vas čakajo na odru Gleja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa