Izak Košir

 |  Mladina 45  |  Politika

Neposredna demokracija

Čas je, da občinski denar postane tvoja stvar

Inštitut Danes je nov dan je predstavil rezultate pobude o uvedbi občinskih participatornih proračunov. Slednja pred lokalnimi volitvami kandidate za župane poziva, da se zavežejo k uvedbi participativnega proračuna v svoji občini. Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci, gre torej za neposredno demokracijo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Izak Košir

 |  Mladina 45  |  Politika

Inštitut Danes je nov dan je predstavil rezultate pobude o uvedbi občinskih participatornih proračunov. Slednja pred lokalnimi volitvami kandidate za župane poziva, da se zavežejo k uvedbi participativnega proračuna v svoji občini. Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci, gre torej za neposredno demokracijo.

Participativni proračun določa denimo vnaprej znan delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo le občani in občanke. Gre za natančen postopek, pri katerem imajo končno odločitev v rokah občani, javno pa se objavijo vsi koraki v postopku. Pušča se torej zelo malo možnosti za morebitno korupcijo ali vmešavanje političnih strank.

Pri omenjenem inštitutu so zapisali, da so v skoraj 30 letih obstoja participativnega proračuna velike organizacije, kot sta Svetovna banka, Organizacija združenih narodov (OZN), pa tudi večje število univerz in neodvisni raziskovalci preučili učinke njegovega izvajanja. »Participativni proračun prinaša povečanje učinkovitosti porabe sredstev, hitrejšo gospodarsko rast, enakomernejši razvoj občin, zmanjšanje socialnih razlik, boljše ravnanje z infrastrukturo, povečanje zaupanja v demokratične postopke, povečanje aktivacije prebivalcev in prebivalk in drugo,« pojasnjuje Žiga Vrtačič z inštituta Danes je nov dan in dodaja, da s tem načinom občinsko delovanje postane bolj transparentno in dostopnejše.

Dandanes participativni proračun uporabljajo tako majhna kot večmilijonska mesta, med njimi Buenos Aires, Montevideo, Boston, v Evropi pa ga je vsaj enkrat uvedlo že več kot 3000 mest, celo velemesta, kot so Pariz, Milano, Madrid ali Lizbona. Kako je s tem pri nas? V Sloveniji najdemo najboljše primere v Ajdovščini, Komnu in Novi Gorici, nekoliko tudi v Kranjski Gori.

Če vas zanima, kdo se je zavezal v vaši občini, lahko to preverite na spletni strani danesjenovdan.si/participativni-proracun.

Naj sami omenimo največjo občino, Ljubljano, kjer so se k participativnemu proračunu zavezali vsi županski kandidati, z izjemo Zorana Jankovića, Anžeta Logarja in Tomaža Ogrina.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa