Pregled leta: »Študentke« imajo prednost

Polje uravnavanja spolne neenakosti se je posebej v zadnjem obdobju razširilo na jezik. Eden od poskusov, da bi odpravili generičnost moškega spola, je na primer podčrtaj, ki poleg oseb moškega in ženskega spola zajema tudi osebe, ki se ne identificirajo z nobenim od spolov (Obiskovalke_ci so vstopile_i.). Še korak dlje pa je napravil senat ljubljanske Filozofske fakultete, ko je maja sprejel sklep, da se bo prihodnja tri leta v pravnih aktih te fakultete za katerikoli spol uporabljal ženski slovnični spol. Ker gre po besedah dekana Romana Kuharja za sklep v internih aktih fakultete, ki niso objavljeni v uradnih listih in ne potrebujejo podpisa predsednika države, je sklep postal veljaven takoj, ko se je senat zanj odločil.

To ne pomeni, da bomo brali povedi, kot je »Janez Novak, študentka slovenščine«, kakor je v naslovu članka, ki je zbudil veliko zanimanja, zapisal jezikoslovec Kozma Ahačič in v njem izrazil nestrinjanje s sklepom, pač pa na primer, da bo imela namesto generične povedi »študent, ki ni opravil vseh obveznosti,« v pravilniku prednost poved »študentka, ki ni opravila vseh obveznosti«.

Sicer pa, ko smo že pri bojih med spoloma – morda pomembneje kot pregovarjanje o slovničnih podrobnostih je to, da je bilo leta 2018 nekaj novih dogodkov v zvezi z gibanjem #jaztudi deležnih velike pozornosti. Ob primeru Asie Argento, ki je lani ena prvih obtožila Harveyja Weinsteina posilstva, letos pa se je izkazalo, da je tudi sama pred časom v spolni odnos prisilila mladoletnega igralca Jimmyja Benneta, smo se na primer spomnili, da gibanje #jaztudi v resnici ni omejeno na ženske, ampak so tudi moški lahko žrtve (celo žrtve ženske, ki je bila nekoč sama žrtev) in da gre za nekaj veliko kompleksnejšega kot le razkrinkavanje moških na poziciji moči.