Milan Kučan o konvertitih: Preračunljivost, ki razkriva človekovo pokvarjenost
Kaj si o konvertitstvu misli Milan Kučan, zadnji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in prvi predsednik Slovenije
Milan Kučan
© Uroš Abram
Za mnenje o političnih konvertitih smo vprašali človeka, ki je partijskim odpadnikom največji trn v peti. Odgovor Milana Kučana objavljamo v celoti: »Izkušnje nujno botrujejo spremembam v posameznikovih pogledih na življenje in svet. So nepogrešljivi del zorenja, ki nas počasi brusi in oblikuje. Spreminjanje političnih pogledov na način, ko svoje nekdanje opredelitve prikrivaš, zanikaš in jim nasprotuješ s preveliko gorečnostjo, pa razkrivajo globoko sovraštvo do sebe in lastne preteklosti, kaj šele do tistih, s katerimi si jo delil.«
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Milan Kučan
© Uroš Abram
Za mnenje o političnih konvertitih smo vprašali človeka, ki je partijskim odpadnikom največji trn v peti. Odgovor Milana Kučana objavljamo v celoti: »Izkušnje nujno botrujejo spremembam v posameznikovih pogledih na življenje in svet. So nepogrešljivi del zorenja, ki nas počasi brusi in oblikuje. Spreminjanje političnih pogledov na način, ko svoje nekdanje opredelitve prikrivaš, zanikaš in jim nasprotuješ s preveliko gorečnostjo, pa razkrivajo globoko sovraštvo do sebe in lastne preteklosti, kaj šele do tistih, s katerimi si jo delil.«
»Ne govorim samo o nekdanjih, tudi vidnih članih ZKS, ki svoje članstvo skrbno brišejo iz svojega življenjepisa. Prav tako ne govorim o posameznikih, pač pa o konvertitstvu na sploh. Razlogi za tak skrajni preobrat so različni, zagotovo pa mednje sodi tudi želja po uveljavitvi v spremenjenem družbenem okolju.
Moj konkretni vtis je, da kolikor močnejše je hotenje po sprejetju v novoizbrani politični eliti, toliko večja je sovražnost, s katero skušajo spreobrnjenci dokazovati pristnost svoje nove preobleke. Pa ni niti pristna niti nova. Vanjo je vtkano vse preveč obremenjenosti s preteklostjo, vse preveč lažnivosti in sovraštva.
Izkušnja tudi pravi, da ljudje, ki se enkrat na tak način odrečejo svojemu nekdanjemu prepričanju, to zlahka storijo znova. Z mojega vidika gre za preračunljivost, ki kaže na človekovo pokvarjenost.
Čas pred evropskimi volitvami bo zato nedvomno priložnost tudi za razmislek, komu bomo v sedanjih razmerah doma in v svetu zaupali vodenje družbenega dialoga o izzivih prihodnosti, ki kar kličejo po odprtosti, poštenosti, politični neobremenjeni, odkritosti in ustvarjalnosti.«