Molk ima visoko ceno

Z zanimanjem prebiram pamflete Bernarda Nežmaha v Mladini, četudi mi niso vedno v veselje. Spoštujem njegov, včasih malo nenavaden pogum, kadar se upira večinskim ocenam aktualnih dogodkov. Teže mi je prebirati kakšne njegove ocene o naši preteklosti.

Zmotilo me je njegovo pisanje o Mitji Gorjupu, glavnemu uredniku Dela v času, ko je kot enajstletnik kolega Nežmah še drgnil klopi v osnovni šoli. Nežmahu ne gre v račun, da o »aparatčiku« (preden je postal glavni urednik Dela, je bil, diplomirani pravnik, predsednik Zveze socialistične mladine), nečaku Mitje Ribičiča, v Delu njegovi (bivši) kolegi še danes pišejo spoštljivo: Gorjup da je povzročil tektonski premik v slovenskem in jugoslovanskem novinarstvu in seveda tudi v slovenski in jugoslovanski politiki. Negativno ocenjevanje naše preteklosti in pomembnih ljudi v njej je pri nas postalo nekaj običajnega; žal pogosto temelji na sprevračanju resničnih dogodkov in razmer. Škoda se mi zdi, da je Nežmah (bivši urednik Mladine) spregledal oz. zanemaril pomembna dejstva, ki govorijo o pravi podobi in pomenu (mladega in prezgodaj umrlega) Mitje Gorjupa za slovensko novinarstvo. Njegovi sodobniki, ki ga še danes hvalijo, niso podlegli prepogosti navadi, da bi z duhovičenjem o preteklosti želeli postati naknadni heroji ali vnazajšnje žrtve. Iskreno mi je žal, da se je kolega Nežmah s površnim zapisom o Mitji Gorjupu pridružil tistim, ki resnična dejstva naše zgodovine pleskajo s površnimi barvami dnevnih potreb.