Naj muzika

Domače

Nikson: LFO UFO
Vroč debi ljubljanskega mladca, ki potrjuje, da je prihodnost slovenskega (instrumentalnega) hiphopa nadvse rožnata.

Tschimy: Human OS
Slovenski odgovor na globalne trende emotivnega popa in nostalgičnega neosoula. Eno največjih presenečenj leta. Balans: sam pravm Avtentični postpunk s smislom za humor in dramo, ki s sodobnimi prijemi nadaljuje tradicijo razposajenih muzik osemdesetih let.

Haiku Garden: Izštekani
»Hrupni shoegazerji« manj hrupni format izkoristijo za presežno pregnetenje materiala, tudi z bogatenjem instrumentarija.

Oholo!: mnogobolje
Povodenj precej sproščene forme udobja in muk improviziranja,igrišče ohlapnega skladanja, a tudi glasbenih tveganj; kolektivno nasprotje oholosti.

Tuje

Charlie XCX: how i’m feeling now
Kraljica hiper popa z enim iskrenejših karantenskih albumov – znanilcem novih estetik, ki počasi naskakujejo mainstream.

Yves Tumor: Heaven To A Tortured Mind
Enigmatični glasbenik še nikoli ni zvenel tako dostopno, čeprav so njegova dela še vedno zapakirana v kompleksno in eksperimentalno produkcijo.

Jeff Parker: Suite for Max Brown
Kombinatorika jazzovske improvizacije in hiphoperskega zankanja samonarejenih semplov. Hipnotičen, repetitiven in raziskovalen album, posnet v skednju.

Clipping.: Visions of Bodies Being Burned
Clipping., eden najbolj domiselnih do ušes neprijaznih raperskih kolektivov zadnjega desetletja, je postregel s še enim poglavjem nojzerske brezhibnosti in domišljijske konkretnosti.

SAULT: Untitled (Rise)
Kjer večina vpije in žuga, SAULT nežno in sladko prede. Tudi soulovska pop senzibilnost ima lahko jasno in aktivno politično mnenje.