»Nujno je gasilsko prilagajanje«

»Posledice podnebnih sprememb so nas absolutno prehitele,« pravi geograf Dušan Plut, upokojeni profesor, zdaj svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti na področju okoljevarstva. Naši ukrepi, zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanja, močno zaostajajo, pravi in dodaja: »Še več: vse pogostejše ekstremne vročine, požari, suše, bolezni in neurja, ki so posledice podnebnih sprememb, dodatno uničujejo naše gozdove, biotsko pomembna mokrišča in druge ekosisteme ter dodatno šibijo zmožnost naravnega blaženja podnebnih sprememb.«

Ob vsem tem se pri nas celo pojavljajo ideje, da se zmanjšata zaščita in obseg naravnih ekosistemov, kot so območja Nature 2000, ki so ključna zelena infrastruktura za blaženje podnebnih sprememb. Kot enako nerazumljivo Plut navaja krčenje urbanih zelenih površin, na primer v Ljubljani, kar zmanjšuje zmogljivost blaženja visokih temperatur. »Zdaj je nujno čimprejšnje, lahko bi rekli, gasilsko prilagajanje. Radikalno moramo pospešiti procese prilagajanja vseh dejavnosti in načina bivanja ter takoj radikalno povečati podnebno odpornost slovenskih pokrajin oziroma ekosistemov,« poudarja. Pospešiti moramo vse, od energetskih do gradbenih sanacij, nevzdržno je, opozarja, da v neurjih nastaja velika škoda zlasti na javni infrastrukturi: »Razkrivale so se strehe šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kar je nesprejemljivo. Tukaj je treba zakonsko zaostriti standarde.« 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>