Res, predsednica?

Če bi šlo v tej izmenjavi mnenj samo za »nadmudrivanje« med Svetlano Slapšak in menoj, bi ga bilo že dovolj in preveč. Toda zadnjič sem ne le njej, ampak tudi njenim somišljenikom (ki jih je med bralci Mladine, domnevam, mnogo več kot mojih), zastavil za to polemiko bistveno vprašanje, na katero pa je »odgovorila« le z očitnim izmikanjem bistvu vprašanja: ali etična vrednota »svoboda misliti drugače« zanjo (»in žal še za mnoge druge«, tako sem takrat napisal) zdaj ni več vrednota?

Takole se je skušala izmakniti bistvu vprašanja: »Ne odrekam svobode izražanja manj pametnim, želim le živeti v družbi, v kateri svoboda izražanja (oziroma javnost, ki je navajena na svobodo izražanja) izloča manj pametne, ki so to svobodo pred tem grobo izrabljali in pervertirali pa celo ogrožali sodržavljane s tem, ko so prostaštvo, laž, zmerjanja in diskvalifikacijo razglasili za svobodo izražanja. V takšni družbi se manj pametni (čisti eufemizem!) ne izločajo z zakonskimi sankcijami, ampak s pomočjo reakcij javnosti …« Koliko besed, da bi se z njimi zameglil jasen odgovor na jasno vprašanje! Toda neuspešno, ker je tudi iz te množice besed njen odgovor vendarle razviden: iz svobode izražanja je treba izločiti (poudarjam, izločiti!) tiste »manj pametne«, ki so kdaj prej lagali in zmerjali druge – in to izločiti ne le v primeru, če to zdaj spet ponavljajo, in to ne izločiti po zakonsko predvideni poti, ampak »s pomočjo reakcij javnosti«. Skratka: manj pametne od nas (drugače misleče) je treba izločiti – če ne gre po zakoniti poti, pa »po naše«!?

To je seveda le ponovitev iste »demokratične« misli kot prejšnjikrat, takrat z besedami, da je svobodi izražanja zdaj treba spremeniti pomen tako, da ne bo zajemala tudi »svobode izražanja neumnosti … nazadnjaštva in drugih smeti, ki se danes skrivajo za svobodo izražanja«! Ponavljam vprašanje (zlasti Svetlaninim somišljenikom): boste kar vztrajali pri mnenju, da izražanje »neumnih in nazadnjaških« idej v demokratični družbi ni dopustno, ampak da ga je treba »izločiti«?

Tudi jaz bi, enako kot Svetlana, seveda raje živel v družbi, kjer idej, ki bi bile mojim globoko nasprotne, sploh ne bi bilo – toda človeška družba nikjer na svetu pač ni taka, ker so povsod tudi ljudje, ki o marsičem mislijo drugače kot mi. In v demokratični družbi imajo danes ustavno in z mednarodnimi konvencijami zagotovljeno pravico, da svoje ideje izražajo enako kot vsi drugi, v okviru za vse enakih ustavnih in zakonskih omejitev. Če bodo kdaj zato kakšne, za nas »pametne« nesprejemljive in nazadnjaške ideje dobile v družbi večinsko podporo, se bomo pač morali mi zamisliti nad svojo sposobnostjo propagiranja boljših idej – a da bi to kjerkoli v Evropi lahko pripeljalo do ukinitve sedanje dovoljenosti abortusa, pa se ni kaj dosti bati. Tudi v ZDA je ta poskus konservativne večine v Vrhovnem sodišču (z lansko ukinitvijo dotlej »federalno« priznane ustavne pravice do abortusa) v mnogih zveznih državah že dosegel ravno nasproten učinek, v enako smer gredo rezultati zadnjih volitev na Poljskem … Povsod drugod pa bi protiustavno oviranje nasprotnikov splava, da izražajo svoje mnenje, simpatije neopredeljenega dela javnosti do njih lahko kvečjemu povečalo, ne zmanjšalo. Toda, ne glede na to – »svoboda misliti drugače« ostaja zelo pomembna vrednota sodobne demokratične družbe. Za vas morda ne?