Zadnje dejanje afere Litijska

Grega Repovž je v zadnjem uvodniku v Mladini v zvezi s stranko SD med drugim zapisal: »Izmed treh kandidatov za predsednika je le eden res prepričan socialdemokrat – in to ravno njen evropski poslanec Milan Brglez, ki je v stranko prišel po ideološkem razhodu v stranki Mira Cerarja.« Morda se to, kar je zapisal, sliši všečno, verjetno to tudi sam verjame, vendar je resnica nekoliko drugačna. V prvi vrsti ni šlo za ideološki razhod, čeprav so razlike v pogledih obstajale - npr. glede spoštovanja človekovih pravic migrantov ob sprejemanju ti. Zakona o tujcih. Tu je Cerar (na liniji z notranjo ministrico Györkös Žnidar) zagovarjal »pragmatični« pristop, ki ga je kasneje Ustavno sodišče prepoznalo kot neustavnega. Brglez in še nekaj nas okoli njega, pa smo temu nasprotovali in menili, da gre za kršenje Ustave oz. mednarodnih konvencij, saj je zakon npr. predvideval tudi takojšen izgon ranljivih skupin (ženske z otroki) brez obravnave.

Dejansko pa je Cerar že dlje časa vedel, da ga Brglez, ki mu je priljubljenost naraščala, ogroža, saj ta niti ni skrival, da namerava prej ali slej prevzeti stranko. Kot se je kasneje izkazalo, bi to za SMC bilo bolje - ko je bilo treba Cerarju najti naslednika, tega ni bilo, oz. je bila izbira klavrna. Ampak Brglez žal ni znal čakati in je sam dal povod za svojo odstranitev. Po volitvah 2018 se je mimo sklepov vodstva SMC s politiki drugih strank dogovarjal za mesto predsednika Državnega zbora - ko je to prišlo na dan, se je znašel v neobranljivem položaju, saj je kršil notranje akte svoje stranke in bil zato izključen.

Večinoma je šlo torej za interesni razhod, bile so tu še precejšnje razlike v pogledih na način vodenja stranke in tudi ideološke razlike so kot rečeno vsekakor obstajale. Vendar te Brgleza niso odpeljale iz stranke, ker bi v tem primeru iz SMC odšel že bistveno prej, kot je.