Leto, ko smo končno prepovedali nacistične simbole

Sedmega junija so se na Prešernovem trgu v središču Ljubljane zbrali prav posebni fantje. Fantje z obritimi glavami, v črnih oblačilih, številni so nosili masko. Prižigali so bakle in vzklikali »Remigracija!« in »Mi Slovenci!«. Govorimo seveda o neonacistični skupini Slovenska obrambna straža (SOS), ki je tistega junijskega popoldneva v Ljubljani pripravila demonstracije; začele so se na Prešernovem trgu, nato pa so se neonacisti sprehodili po mestnem središču. Nosili so transparent, na katerem je bila pod napisom »REMIGRACIJA« narisana mrtvaška glava Totenkopf, simbol nacizma, ki so ga uporabljale enote SS.

Slovenska obrambna straža je že mesec pred tem na svojem računu na Instagramu objavila video, v katerem so njeni člani domnevnega migranta privezali k drogu, mu čez glavo poveznili majico in okoli vratu zavezali vozel. »Vlada je v državo spustila horde migrantov, ki tukaj delajo, kar hočejo,« so sporočili. Zdaj naj bi prišel »čas, da jih ustavimo sami«. Na lastno pest. Podporo fantom je pričakovano izrazil takratni poslanec državnega zbora, danes evropski poslanec iz SDS Branko Grims.

Zaradi takšnih dogodkov so koalicijske stranke julija v zakonodajni postopek vložile predlog novele zakona o javnem redu in miru, s katero bi prepovedali rabo nacističnih simbolov in simbolov gibanj, ki so z nacisti sodelovala. Zagrožena globa je od 500 do 1000 evrov. Državni zbor je novelo zakona sprejel na decembrski redni seji.