Film / Kljub temu

za

Med dvema smrtma.

Če hočete videti fino, morbidno, že kar sartrovsko romantično dramedijo, skoraj romantično komedijo, potem si poglejte tole italijansko reimaginacijo Duha, v kateri se duhovi oseb, ki ležijo v komi, veselijo spektralnega življenja, blodijo po hodnikih bolnišnice, ki gosti njihova telesa, hodijo na pogrebe tistih, ki umrejo, in upajo, da bodo sami preživeli, toda preživetje ni nekaj, česar bi se moški srednjih let (Valerio Mastandrea) ravno veselil, saj se v primeru, če bi preživel, ne bi spominjal svoje romance z mlajšo žensko (Dolores Fonzi), novinko med duhovi, ki bi mu jo prebujenje – vrnitev v življenje – preprosto izbrisalo, tako da obtiči med dvema smrtma, s čimer film lepo demistificira romantiko happy enda, tem bolj, ker bi moškemu vrnitev v življenje tako zanesljivo in zagotovo izbrisala spomin na romanco z mlajšo žensko (na ljubezen njegovega življenja), da večje upanje za njuno ponovno srečanje – in nadaljevanje romance – predstavlja smrt, morebitno onostranstvo.

Smrt je ultimativna romantična priložnost – da mrtev ljubiš bolje kot živ. All You Need Is Love tu postane All You Need Is Death. (Max)