Za milijardo evrov razpisov
Vlada je kljub vsemu optimistična
Monika Kirbiš, direktorica urada za kohezijsko politiko, ki deluje v okviru vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je prepričana, da so napovedi letošnjega proračunskega rebalansa o črpanju evropskih sredstev za strukturno in kohezijsko politiko realne. »Ob tem je treba upoštevati, da je realizacija proračuna običajno vsako leto nižja od predvidene.« Razloga za to sta dva. Na proračunskih postavkah posameznih ministrstev je treba načrtovati toliko sredstev, kolikor jih nameravajo razpisati. »Če na primer na vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko želimo objaviti razpis v višini sto milijonov evrov, moramo imeti ta sredstva planirana v proračunu, sicer ne moremo objaviti razpisa. V tem trenutku imamo iz sredstev nove finančne perspektive 2007-2013 za kohezijsko politiko razpisanih sredstev in potrjenih projektov za slabo milijardo evrov, pri čemer pa se bodo izplačila iz proračuna realizirala tako v tem kot tudi v naslednjem letu.« Poleg tega so izplačila iz državnega proračuna običajno največja v zadnjih treh mesecih leta, medtem ko so še isto leto v državni proračun povrnjena samo sredstva iz evropske blagajne za zahtevke, ki so pripravljeni do 15. novembra. Zahtevki za povračilo, ki jih Slovenija Evropski komisiji posreduje po tem datumu, pa so povrnjeni šele v proračunu naslednjega leta. Kirbiševa še poudarja, da je neto položaj Slovenije, upoštevajoč avanse, ki jih je Evropska komisija naši državi že izplačala za prvi dve leti novega programskega obdobja, pozitiven. »Poleg tega po veljavnem sistemu finančnega upravljanja, Slovenija posreduje zahtevke za povračilo iz proračuna EU trikrat letno, medtem ko se vplačila v proračun EU izvajajo mesečno, zato lahko rečemo, da je mesečno spremljanje neto pozicije z vidika evropske kohezijske politike nesmiselno. Ne nazadnje je treba denar porabiti v dveh oziroma treh letih od leta, ko so sredstva državi dodeljena, oziroma do konca programskega obdobja, kar za staro programsko obdobje pomeni do konca tega leta, za novo programsko obdobje pa do konca leta 2015.« Ob tem Kirbiševa ne pove, da bo avanse treba upravičiti, kajti šele potem jih bo mogoče s posebnega računa pri Banki Slovenije nakazati v državni proračun. Avansi torej v ničemer ne spreminjajo dejstva, da je bila realizacija pri črpanju evropskih sredstev v prvih petih mesecih letošnjega leta porazna in da je bil zaradi tega neto položaj državnega proračuna do proračuna EU negativen.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Monika Kirbiš, direktorica urada za kohezijsko politiko, ki deluje v okviru vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je prepričana, da so napovedi letošnjega proračunskega rebalansa o črpanju evropskih sredstev za strukturno in kohezijsko politiko realne. »Ob tem je treba upoštevati, da je realizacija proračuna običajno vsako leto nižja od predvidene.« Razloga za to sta dva. Na proračunskih postavkah posameznih ministrstev je treba načrtovati toliko sredstev, kolikor jih nameravajo razpisati. »Če na primer na vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko želimo objaviti razpis v višini sto milijonov evrov, moramo imeti ta sredstva planirana v proračunu, sicer ne moremo objaviti razpisa. V tem trenutku imamo iz sredstev nove finančne perspektive 2007-2013 za kohezijsko politiko razpisanih sredstev in potrjenih projektov za slabo milijardo evrov, pri čemer pa se bodo izplačila iz proračuna realizirala tako v tem kot tudi v naslednjem letu.« Poleg tega so izplačila iz državnega proračuna običajno največja v zadnjih treh mesecih leta, medtem ko so še isto leto v državni proračun povrnjena samo sredstva iz evropske blagajne za zahtevke, ki so pripravljeni do 15. novembra. Zahtevki za povračilo, ki jih Slovenija Evropski komisiji posreduje po tem datumu, pa so povrnjeni šele v proračunu naslednjega leta. Kirbiševa še poudarja, da je neto položaj Slovenije, upoštevajoč avanse, ki jih je Evropska komisija naši državi že izplačala za prvi dve leti novega programskega obdobja, pozitiven. »Poleg tega po veljavnem sistemu finančnega upravljanja, Slovenija posreduje zahtevke za povračilo iz proračuna EU trikrat letno, medtem ko se vplačila v proračun EU izvajajo mesečno, zato lahko rečemo, da je mesečno spremljanje neto pozicije z vidika evropske kohezijske politike nesmiselno. Ne nazadnje je treba denar porabiti v dveh oziroma treh letih od leta, ko so sredstva državi dodeljena, oziroma do konca programskega obdobja, kar za staro programsko obdobje pomeni do konca tega leta, za novo programsko obdobje pa do konca leta 2015.« Ob tem Kirbiševa ne pove, da bo avanse treba upravičiti, kajti šele potem jih bo mogoče s posebnega računa pri Banki Slovenije nakazati v državni proračun. Avansi torej v ničemer ne spreminjajo dejstva, da je bila realizacija pri črpanju evropskih sredstev v prvih petih mesecih letošnjega leta porazna in da je bil zaradi tega neto položaj državnega proračuna do proračuna EU negativen.