Kampanja kot iz učbenika

Kako lahko desnica s tujo pomočjo tik pred volitvami prevzame vodstvo

Šlo je za odmerjeno in skrajno premišljeno stopnjevanje pritiska. Šele mesec pred volitvami so hrvaške ulice preplavili dvobarvni, rdeče-modri jumbo plakati z jasnimi sporočili. »Izbiraj« je pisalo na sredini. Med »davkom na obresti« na levi, rdeče obarvani strani in »proti novim davkom« na modri, desni strani. Da gre za začetek predvolilnega boja, so pričali zgolj majhni, nevsiljivi in skromni napisi HDZ v desnem, modrem delu ponudbe.
V naslednjem koraku je HDZ rdeče-modre plakate nadgradila z novo serijo, na kateri so se pojavili prvi nasmejani obrazi zadovoljnih hrvaških državljanov. Ko se je hrvaška javnost že naveličala podob Zorana Milanovića, konkurenta na levici, na plakatih HDZ politikov še vedno ni bilo. Namesto njih so se kazale podobe zadovoljnih hrvaških kmetov s sporočilom o ustvarjenih »743 novih kmetijah«, nasmejane skupine hrvaških delavcev s sporočilom o »129 tisoč na novo ustvarjenih delovnih mestih«, upokojencev, ki so dobili vrnjene dolgove, ali pa razigrane skupine šolarjev, ki jim je sedanja oblast omogočila brezplačne učbenike.
Končno so nastopili politiki, športniki, pop zvezde. In nato, samo štirinajst dni pred volilnim vrhuncem, je v TV-spotih iz brezmadežno belega ozadja v ospredje stopil en sam obraz: voditelj HDZ in predsednik vlade Ivo Sanader osebno s sloganom »Gremo naprej!«.
Hrvaški novinarji so v iskanju ozadja za skorajda popolno predvolilno kampanjo hrvaške desnice naleteli na tuje strokovnjake. Kot se je izkazalo kasneje, je bil »še nikoli videni« scenarij uvožen iz tujine. Sanaderju je že pri prvih volitvah pomagal irski marketinški strokovnjak P. J. Mara, nekdanji glavni strateg vladajoče irske katoliške in desno usmerjene republikanske stranke, ki vodi eno najboljših evropskih političnih PR-agencij. To je postalo znano, ker se je P. J. Mara pred časom sam hvalil v angleških časopisih, da je odgovoren za spremembo oblasti na Hrvaškem.
Tudi slovensko SDS so zadnji dve leti na komunikacijskih treningih izpopolnjevali ameriški republikanci (IRI). Kader, ki je v SDS odgovoren za organizacijo volilne kampanje, so še februarja lani učili, med drugim, načrtovanja volilne kampanje, uporabe negativne kampanje, odnosa do medijev in uporabe javnomnenjskih raziskav. Mimogrede: pomoč iz tujine, skupaj s komunikacijskimi treningi in z drugimi tečaji bi bila zakonita, če bi SDS zanjo plačala. Zakon o političnih strankah namreč prepoveduje tujo pomoč slovenskim političnim strankam. Vendar v SDS računov nočejo pokazati, iz centrale IRI iz Budimpešte pa so pred letom odgovorili, da omenjene interne tečaje organizirajo zastonj.
Ali so ti treningi obrodili sadove, bomo šele videli. Novi, napovedani kandidati za ministre iz vrst SDS so v začetku julija ob predstavitvi programa Slovenija na pravi poti kot iz učbenika na ozadju 16 : 9 HDTV na kratko in v zgolj nekaj stavkih napovedali spremembe. »Volivci nimajo potrpljenja, da bi poslušali dolge politične govore. Če ne moreš povedati svojega sporočila volivcu v manj kot minuti, potem boš gotovo izgubil njegovo pozornost in verjetno tudi njegov glas,« piše v priročniku za volitve, ki ga je izdala IRI-jeva sestrska organizacija NDI. Povprečno so napovedani ministri porabili tri minute.
Janša je poleg tega julija začel boj za nov mandat tudi z negativno kampanjo: že junija je napadel predsednika države in njegovo ženo zaradi obiska Georgea W. Busha, nato je na videz povsem nepotrebno zapletel proceduro pri veleposlanikih, pri političnem kadriranju pa je namenoma napadel Boruta Pahorja. Kaj o tem piše v učbeniku? »Če javnomnenjske raziskave kažejo vašo veliko prednost, se osredotočajte na povečevanje svoje kredibilnosti. Ne omenjajte nasprotnikov. Prav tako si ne odtujite volivcev z negativno kampanjo, s tem, da nasprotnike napadate po nepotrebnem.«