Borut proti Janezu

Kemija med prvim predvolilnim soočenjem Pahor-Janša

Kdor je na prvem soočenju na RTV Slovenija med dvema glavnima pretendentoma za vladni prestol, Janezom Janšo in Borutom Pahorjem, pričakoval bliske in jezo, je bil razočaran. Spopad se je končal s simpatičnim mežikanjem in razumevanjem za nasprotnikove politične travme. Janša je razumel Pahorjevo prizadetost, ko ga je novembra leta 2007 obtožil, da toži Slovenijo po Evropski uniji, »kolegu« Pahorju pa se je potožil nad obnašanjem njegove »desne roke«, nad Tonetom Ropom, ta je Janšo obtožil nacionalne izdaje. »Vsega ne moremo povedati,« je Pahor sklenil opis zakulisnih dogovarjanj med obema voditeljema.
Danes nekateri živijo bolje, nekateri slabše, »trdim pa tudi, da je danes Slovenija manj sproščena, kot je bila pred leti«, je odgovoril sproščeni Pahor na prvo vprašanje novinarke Lidije Hren. V nasprotju z Janšo namreč kravate ni nosil. Janša je seveda trdil nasprotno, da državna statistika kaže višji standard. Zakaj smo v Sloveniji dobili tajkune? Janša: Do »tajkunizacije je prišlo zato, ker so bile nekatere zakonske rešitve namerno napisane tako, da so lahko nekateri na lahek način prišli do kapitala«. Pahor: Do tajkunizacije je prišlo zaradi signala gospodarstvenikom na sestanku pri predsedniku vlade glede prodaje Mercatorja poleti leta 2005, »da se da z usklajenim dogovorom prevzeti podjetje brez premije in transparentnega procesa prodaje«.
Njuna stališča so se razlikovala tudi pri odnosu do medijev. Pahor je dejal, da se ni in se nikoli ne bo izrekal o medijskem prostoru, saj bi lahko to delovalo kot pritisk na novinarje. Janša se s tem ni strinjal: »Kjer vlada svoboda govora, je zaželeno govoriti o medijih. Ne vem, zakaj se v državi, kjer vlada svoboda govora, ne bi smelo govoriti o medijih.« Pa tudi pri vprašanju o morebitnem referendumu o vstopu Hrvaške v EU zaradi nerešenih mejnih vprašanj je bila razlika zaznavna: Pahor je absolutno proti referendumu. Meni, da ima Slovenija veliko drugih možnosti za pritisk na sosedo. Janša pa se o tej možnosti ni hotel jasno izreči.
Gledalci so lahko izvedeli tudi, kje se je pri njunem partnerskem odnosu res zalomilo. Za Janšo je bilo sodelovanja med SDS in SD konec, ko so se v SD vključili nekateri kadri iz LDS in Janšo obtožili nacionalne izdaje (ponovno Rop), Pahor mu je vrnil: »Gospod predsednik, kdaj ste dobili lepljive prste? Takrat, ko sem vam poslal pismo, da se sestaneva in rešiva nekaj vprašanj, kar bi bilo dobro za Slovenijo v prihodnje« (Janša je v nekem intervjuju dejal, da ima »še danes lepljive prste« od tega pisma, op. p.). Na koncu, ko sta sogovornika obdelala še odnos do njima bližnjih strank, pa so si simpatizerji SLS verjetno zapomnili Janševo oceno, da »ima naš partner SLS probleme s svojim predsednikom, ki ni ravno ljudski«.
Po koncu soočenja je agencija Ninamedia za Mladino izmerila prve vtise pri gledalcih. Od 335 priklicanih jih je soočenje spremljalo kar 41,5 odstotka. Na vprašanje, kdo je bil bolj prepričljiv in kdo je zmagal, je 41,9 odstotka vprašanih izbralo Janeza Janšo, 40,4 odstotka pa Boruta Pahorja. Na prvem soočenju je torej zmagal Janez Janša, Pahor pa se je dokazal kot enakovreden sogovornik predsedniku vlade in napovedal tesno predvolilno tekmo. Majhen, čeprav reprezentativen vzorec je pokazal tudi približne strankarske preference: 89 odstotkov simpatizerjev SDS je menilo, da je bil boljši Janša, približno 3 odstotki pa, da je bil boljši Pahor. Dve tretjini volivcev SD je bilo na koncu mnenja, da je bil Pahor boljši, 6 odstotkov pa, da je bil boljši Janša. Za SLS-ovce sta bila oba enakovredna, zaresovci in LDS-ovci so se v našem vzorcu enakovredno porazdelili med »Ne vem« in Pahorja. Volivce SNS je malce bolj prepričal Janša, podobno pa tudi volivce DeSUS.