Zmaga z ...? Zmaga z ...?
Janez Janša in Woody Allen (ali pak vendarle Fellini?) na Festivalu SDS v Šentvidu pri Stični
Lepo pristoji strankarska čepica, še posebno, če ti jo povezne sam predsednik stranke
© Matej Leskovšek
Med vsemi pritlehnostmi, izdajstvi in drugimi atentati na demokracijo, ki jih je moral naš Janez požreti v zadnjih mesecih, sem z njim daleč najbolj čutil ob grdem, strahopetnem in preprosto podlem prebegu Angelce Likovič. Ker eno so trume brezvestnih skromnonakladnih pisunov in generičnih petokolonašev, drugo pa je, če se te tik pred volitvami javno odreče lastna osnovnošolska učiteljica, ki te je poznala v najbolj nežnih in idealističnih letih, ki torej pozna tisto res najboljše in najplemenitejše v tebi. In če to stori še v prid tako očitno cinične kučanomafijske kabale, kot je to nova stranka Duhovnikov in duhovnikov, potem bi mu večje izdajstvo najbrž res lahko priredila samo še Urška.
Ampak dobro, za premočrtnega amelioratorja je bilo v Sloveniji izdajstvo vedno nič manj kot sama narava stvari: konec koncev je tudi tako imenovano nebo totalen udbomafijec. Glede na neizprosnost ujme, ki je ponoči pomenljivo tresknila ravno pred strankinim praznikom, si lahko človek živo predstavlja, kako je tornade nad deželo s kakšnega grička po šamansko priklical sam dobri stari Tužne Oči. Kar bi bila lahko ena taka skrajno luštna dušo pogrevajoča SDS-ova sobota pod sončkom sredi šentvid-pri-stičenskih livad, je postala tako blatna mrzla dnevna mora ostudno umazanih čevljev in defenzivnih grimas. Zaradi nujne prve sanacije ponoči nastale škode se je opravičilo par celih občinskih odborov, predvsem iz okolice Ptuja. In če se na tako plemenit praznik, kot je Festival SDS, tik pred uradnim začetkom volilne kampanje, opravičijo celi občinski odbori, potem je morala ponoči res butati kot teniške žogice velika toča.
Fellini
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Lepo pristoji strankarska čepica, še posebno, če ti jo povezne sam predsednik stranke
© Matej Leskovšek
Med vsemi pritlehnostmi, izdajstvi in drugimi atentati na demokracijo, ki jih je moral naš Janez požreti v zadnjih mesecih, sem z njim daleč najbolj čutil ob grdem, strahopetnem in preprosto podlem prebegu Angelce Likovič. Ker eno so trume brezvestnih skromnonakladnih pisunov in generičnih petokolonašev, drugo pa je, če se te tik pred volitvami javno odreče lastna osnovnošolska učiteljica, ki te je poznala v najbolj nežnih in idealističnih letih, ki torej pozna tisto res najboljše in najplemenitejše v tebi. In če to stori še v prid tako očitno cinične kučanomafijske kabale, kot je to nova stranka Duhovnikov in duhovnikov, potem bi mu večje izdajstvo najbrž res lahko priredila samo še Urška.
Ampak dobro, za premočrtnega amelioratorja je bilo v Sloveniji izdajstvo vedno nič manj kot sama narava stvari: konec koncev je tudi tako imenovano nebo totalen udbomafijec. Glede na neizprosnost ujme, ki je ponoči pomenljivo tresknila ravno pred strankinim praznikom, si lahko človek živo predstavlja, kako je tornade nad deželo s kakšnega grička po šamansko priklical sam dobri stari Tužne Oči. Kar bi bila lahko ena taka skrajno luštna dušo pogrevajoča SDS-ova sobota pod sončkom sredi šentvid-pri-stičenskih livad, je postala tako blatna mrzla dnevna mora ostudno umazanih čevljev in defenzivnih grimas. Zaradi nujne prve sanacije ponoči nastale škode se je opravičilo par celih občinskih odborov, predvsem iz okolice Ptuja. In če se na tako plemenit praznik, kot je Festival SDS, tik pred uradnim začetkom volilne kampanje, opravičijo celi občinski odbori, potem je morala ponoči res butati kot teniške žogice velika toča.
Fellini
Woody Allen
