Prelaganje odgovornosti
Prometna in gradbena inšpekcija s prstom kažeta druga na drugo
Odgovornost inšpekcijskih služb v zgodbi o šentviškem predoru še vedno ni jasna. Glavni prometni inšpektor Jurij Kos nam je v zvezi s prvim odpadanjem ometa 1. julija pojasnil, da uporaba pooblastila iz 8. točke prvega odstavka 74. člena Zakona o javnih cestah, ki inšpektorjem daje pooblastilo za začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu, ni bila mogoča, ker je bila cesta že tehnično pregledana in izročena prometu. Kot poudarja Kos, pa bi lahko na osnovi pooblastil iz Zakona o graditvi objektov ukrepal gradbeni inšpektor. Prav tako inšpektorji kljub določilu omenjenega 74. člena istega zakona, ki inšpektorjem dovoljuje vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja inšpekcijskega nadzora, po Kosovem pojasnilu v predoru niso odvzeli vzorcev, ker namen tega inšpekcijskega nadzora ni bil nadzor kakovosti materiala, pač pa nadzor nad izvajanjem ukrepov za varstvo cest in prometa na njih. Začasni ukrepi, ki jih inšpektorji lahko odredijo v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti, pa, poudarja Kos, niso bili potrebni, ker je že ukrepal upravljalec in vzdrževalec ceste, torej Dars. Ta je, kot se spomnimo, nato predor po le nekaj urah znova odprl in ga spet zaprl šele čez nekaj dni.
Ker je Kos zapisal, da bi lahko na osnovi Zakona o graditvi objektov ukrepal gradbeni inšpektor, smo se obrnili na Inšpektorat za okolje in prostor in tam povprašali, zakaj niso ukrepali ob odprtju predora za promet brez dovoljenja za poskusno obratovanje (za kar je zagrožena kazen od 1500 do 30 tisoč evrov). Tiskovna predstavnica inšpektorata Helena Lovše Vrhovec nam je povedala, da pri tehničnem pregledu tunela ugotovljene pomanjkljivosti niso bile take, da objekta ne bi bilo mogoče predati prometu, zato je Dars na avtocesto preusmeril promet ter začel s pripravami na poskusno obratovanje in izvajanje meritev. Zapisala pa je tudi: »Ne glede na navedeno pa poudarjamo, da prometno ustreznost objektov - cest nadzira prometna inšpekcija, ki deluje v okviru prometnega inšpektorata.«
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Odgovornost inšpekcijskih služb v zgodbi o šentviškem predoru še vedno ni jasna. Glavni prometni inšpektor Jurij Kos nam je v zvezi s prvim odpadanjem ometa 1. julija pojasnil, da uporaba pooblastila iz 8. točke prvega odstavka 74. člena Zakona o javnih cestah, ki inšpektorjem daje pooblastilo za začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu, ni bila mogoča, ker je bila cesta že tehnično pregledana in izročena prometu. Kot poudarja Kos, pa bi lahko na osnovi pooblastil iz Zakona o graditvi objektov ukrepal gradbeni inšpektor. Prav tako inšpektorji kljub določilu omenjenega 74. člena istega zakona, ki inšpektorjem dovoljuje vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja inšpekcijskega nadzora, po Kosovem pojasnilu v predoru niso odvzeli vzorcev, ker namen tega inšpekcijskega nadzora ni bil nadzor kakovosti materiala, pač pa nadzor nad izvajanjem ukrepov za varstvo cest in prometa na njih. Začasni ukrepi, ki jih inšpektorji lahko odredijo v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti, pa, poudarja Kos, niso bili potrebni, ker je že ukrepal upravljalec in vzdrževalec ceste, torej Dars. Ta je, kot se spomnimo, nato predor po le nekaj urah znova odprl in ga spet zaprl šele čez nekaj dni.
Ker je Kos zapisal, da bi lahko na osnovi Zakona o graditvi objektov ukrepal gradbeni inšpektor, smo se obrnili na Inšpektorat za okolje in prostor in tam povprašali, zakaj niso ukrepali ob odprtju predora za promet brez dovoljenja za poskusno obratovanje (za kar je zagrožena kazen od 1500 do 30 tisoč evrov). Tiskovna predstavnica inšpektorata Helena Lovše Vrhovec nam je povedala, da pri tehničnem pregledu tunela ugotovljene pomanjkljivosti niso bile take, da objekta ne bi bilo mogoče predati prometu, zato je Dars na avtocesto preusmeril promet ter začel s pripravami na poskusno obratovanje in izvajanje meritev. Zapisala pa je tudi: »Ne glede na navedeno pa poudarjamo, da prometno ustreznost objektov - cest nadzira prometna inšpekcija, ki deluje v okviru prometnega inšpektorata.«