Marjan Horvat

 |  Mladina 41

Dr. Joganova “rešuje” sodniške plače

Predlog izenačitve vseh treh vej oblasti

Dr. Maca Jogan

Dr. Maca Jogan
© Borut Krajnc

Sociologinja dr. Maca Jogan je slovenski politiki v javnem pismu v Delu ponudila izzivalno rešitev za odpravo sedanjih težav pri nagrajevanju zaposlenih v vseh treh vejah oblasti. Izzivalno za politike, saj predlaga, da bi z namenom ureditve plač sodnikov in za njihovo primerljivost s plačami poslancev in ministrov slednji sprejeli kot izhodišče za svoje plače sedanjo raven sodniških plač.
Če smo malce cinični, bi po predlogu Joganove odpadle razprave o primerljivosti sodniških plač s poslanskimi in z ministrskimi, ki so ustavno zagotovljene, sodniki pa bi morebiti končali belo stavko. Z upoštevanjem predloga Joganove bi »znižanje plač v prvih dveh vejah oblasti prispevalo tudi k nižjim zagotovljenim nadomestilom za plače nosilcev odločilnih položajev še leto po prenehanju mandata«.
Janja Roblek, predsednica sodniškega društva in stavkovnega odbora, se načeloma strinja s predlogom dr. Joganove, vendar ne v tem, »da bi kot izhodišče vzeli raven sedanjih sodniških plač, saj te padajo neprestano od decembra 1997 in so do decembra 2007 padle za več kot 46 odstotkov in tako niso več primerne položaju sodnikov, sodniški funkciji in predvsem bremenu njihove odgovornosti, kar je tudi mednarodnopravni standard«. Kar pa zadeva drugi predlog, se Roblekova strinja z omejitvijo višine nadomestil na ravni povprečne slovenske plače, saj bi to »spodbudilo tudi njih, da si hitreje poiščejo primerno zaposlitev«.
Dr. Bojanu Bugariču, nekoč državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve, zdaj pa profesorju na pravni fakulteti, se zdi predlog dr. Joganove »zanimiv in dober izziv za politike«, vendar si ne obeta, da bi z njim uspeli, saj se bržkone niti sodniki, kaj šele poslanci in ministri, ne bi strinjali z znižanjem plač. »Eno je realnost, drugo pa všečnost,« pripominja Bugarič. O nadomestilu za čas po izteku mandata pa pravi, da »bralec časnikov lahko dobi vtis, da bi ga bilo najbolje odpraviti. A treba je biti previden in imeti v mislih, da se bodo ljudje brez tega varovala težje odločali za vstop v politiko. Neko obdobje prehoda po izteku mandata poznajo v vseh državah, nemara pa bi veljalo razmisliti o znižanju tega nadomestila ali o skrajšani dobi prejemanja.«
In kako so se na pobudo dr. Joganove odzvali v Virantovem ministrstvu, ki je glavni krivec za nezadovoljstvo sodnikov s plačami? Zapisali so, da so po mnenju ministra »sodniška delovna mesta ustrezno umeščena v plačni sistem. Vrhovni sodniki, ki so najvišja raven sodne oblasti, se denimo s svojim plačnim razredom lahko primerjajo s poslanci. Za predlog o zmanjšanju privilegijev funkcionarjev po izteku mandata pa minister Virant ni dobil podpore v koaliciji.«
Po vsej verjetnosti predlog dr. Joganove bržkone ne bo nikoli prišel v zakonodajni postopek. Tudi v politiki namreč velja pravilo, da je bog najprej sebi brado ustvaril ...

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marjan Horvat

 |  Mladina 41

Dr. Maca Jogan

Dr. Maca Jogan
© Borut Krajnc

Sociologinja dr. Maca Jogan je slovenski politiki v javnem pismu v Delu ponudila izzivalno rešitev za odpravo sedanjih težav pri nagrajevanju zaposlenih v vseh treh vejah oblasti. Izzivalno za politike, saj predlaga, da bi z namenom ureditve plač sodnikov in za njihovo primerljivost s plačami poslancev in ministrov slednji sprejeli kot izhodišče za svoje plače sedanjo raven sodniških plač.
Če smo malce cinični, bi po predlogu Joganove odpadle razprave o primerljivosti sodniških plač s poslanskimi in z ministrskimi, ki so ustavno zagotovljene, sodniki pa bi morebiti končali belo stavko. Z upoštevanjem predloga Joganove bi »znižanje plač v prvih dveh vejah oblasti prispevalo tudi k nižjim zagotovljenim nadomestilom za plače nosilcev odločilnih položajev še leto po prenehanju mandata«.
Janja Roblek, predsednica sodniškega društva in stavkovnega odbora, se načeloma strinja s predlogom dr. Joganove, vendar ne v tem, »da bi kot izhodišče vzeli raven sedanjih sodniških plač, saj te padajo neprestano od decembra 1997 in so do decembra 2007 padle za več kot 46 odstotkov in tako niso več primerne položaju sodnikov, sodniški funkciji in predvsem bremenu njihove odgovornosti, kar je tudi mednarodnopravni standard«. Kar pa zadeva drugi predlog, se Roblekova strinja z omejitvijo višine nadomestil na ravni povprečne slovenske plače, saj bi to »spodbudilo tudi njih, da si hitreje poiščejo primerno zaposlitev«.
Dr. Bojanu Bugariču, nekoč državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve, zdaj pa profesorju na pravni fakulteti, se zdi predlog dr. Joganove »zanimiv in dober izziv za politike«, vendar si ne obeta, da bi z njim uspeli, saj se bržkone niti sodniki, kaj šele poslanci in ministri, ne bi strinjali z znižanjem plač. »Eno je realnost, drugo pa všečnost,« pripominja Bugarič. O nadomestilu za čas po izteku mandata pa pravi, da »bralec časnikov lahko dobi vtis, da bi ga bilo najbolje odpraviti. A treba je biti previden in imeti v mislih, da se bodo ljudje brez tega varovala težje odločali za vstop v politiko. Neko obdobje prehoda po izteku mandata poznajo v vseh državah, nemara pa bi veljalo razmisliti o znižanju tega nadomestila ali o skrajšani dobi prejemanja.«
In kako so se na pobudo dr. Joganove odzvali v Virantovem ministrstvu, ki je glavni krivec za nezadovoljstvo sodnikov s plačami? Zapisali so, da so po mnenju ministra »sodniška delovna mesta ustrezno umeščena v plačni sistem. Vrhovni sodniki, ki so najvišja raven sodne oblasti, se denimo s svojim plačnim razredom lahko primerjajo s poslanci. Za predlog o zmanjšanju privilegijev funkcionarjev po izteku mandata pa minister Virant ni dobil podpore v koaliciji.«
Po vsej verjetnosti predlog dr. Joganove bržkone ne bo nikoli prišel v zakonodajni postopek. Tudi v politiki namreč velja pravilo, da je bog najprej sebi brado ustvaril ...

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa