»Prihranke je najbolje imeti v denarju, vezane pri banki«
© Borut Krajnc
»Treba je znova narediti bilanco premoženja, pogledati, kakšni bodo denarni tokovi v prihodnje, malce zategniti pas in verjetno ponovno ovrednotiti premoženjske cilje in poti za dosego teh ciljev. Prihranke je najbolje imeti v denarju, vezane pri banki, in to približno toliko, kolikor potrebujemo za znane izdatke za prihodnja tri leta. Preostanek se lahko nameni tudi za bolj tvegane in potencialno donosnejše naložbene oblike. Zlato in druge drage kovine naj sestavljajo manjši del celotnega premoženja. Drage kovine same po sebi ne prinašajo denarnih tokov tako kot na primer delnice ali obveznice, so pa njihovi donosi nizko korelirani z na primer delnicami in nam zato lahko pomagajo pri doseganju pozitivnih učinkov razpršitve premoženja. Delnice so pri zgodovinsko nizkih vrednotenjih, zato dolgoročno usmerjenim vlagateljem predlagamo, da se odločijo za časovno razporejene nakupe. Treba se je tudi zavedati, da so delniški trgi vnaprejšnji kazalci gospodarskega dogajanja. Padejo pred začetkom recesije in tudi opomorejo si pred njenim koncem. Na konec recesije je zato pametno počakati dobro poinvestiran. Zadolžimo se lahko za nujne stvari in v obsegu, ki nam ga omogočajo redni dohodki. Pri najemu posojil je treba biti pozoren predvsem na skupen strošek posojila in na morebitna valutna in obrestna tveganja.«
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Krajnc
»Treba je znova narediti bilanco premoženja, pogledati, kakšni bodo denarni tokovi v prihodnje, malce zategniti pas in verjetno ponovno ovrednotiti premoženjske cilje in poti za dosego teh ciljev. Prihranke je najbolje imeti v denarju, vezane pri banki, in to približno toliko, kolikor potrebujemo za znane izdatke za prihodnja tri leta. Preostanek se lahko nameni tudi za bolj tvegane in potencialno donosnejše naložbene oblike. Zlato in druge drage kovine naj sestavljajo manjši del celotnega premoženja. Drage kovine same po sebi ne prinašajo denarnih tokov tako kot na primer delnice ali obveznice, so pa njihovi donosi nizko korelirani z na primer delnicami in nam zato lahko pomagajo pri doseganju pozitivnih učinkov razpršitve premoženja. Delnice so pri zgodovinsko nizkih vrednotenjih, zato dolgoročno usmerjenim vlagateljem predlagamo, da se odločijo za časovno razporejene nakupe. Treba se je tudi zavedati, da so delniški trgi vnaprejšnji kazalci gospodarskega dogajanja. Padejo pred začetkom recesije in tudi opomorejo si pred njenim koncem. Na konec recesije je zato pametno počakati dobro poinvestiran. Zadolžimo se lahko za nujne stvari in v obsegu, ki nam ga omogočajo redni dohodki. Pri najemu posojil je treba biti pozoren predvsem na skupen strošek posojila in na morebitna valutna in obrestna tveganja.«