Šinkovec vs. Türk
Zlonamerni Janša
Matjaž Šinkovec
© Matej Leskovšek
Ko je predsednik republike Danilo Türk zavrnil imenovanje nekaterih veleposlanikov, med njimi Matjaža Šinkovca za ZDA in Dimitrija Rupla za Avstrijo, je zdaj že nekdanji premier Janez Janša za Šinkovca dejal, da je ta »opravljal težje diplomatske naloge kot predsednik Türk v svoji diplomatski karieri. Zato se mi zdi krivično, da se takšni ljudje ne potrdijo zaradi političnih ali drugih kriterijev«, ter omenil njegovo veleposlaniško kariero v Veliki Britaniji in pri Natu.
Tudi kritiki vsiljenih veleposlaniških imen prejšnje vlade priznavajo, da gre za sposobnega diplomata, a Janševa primerjava med diplomatoma Šinkovcem in Türkom je vendarle zelo pristranska. Sedanji predsednik Slovenije je vstopil v diplomatske vode julija 1991 in na ženevski konferenci o Jugoslaviji pripomogel k ugotovitvi Badinterjeve komisije »o razpadu Jugoslavije in enakopravnosti njenih naslednic«. Nato je bil prvi veleposlanik Slovenije pri OZN, v zahtevnih razmerah je predsedoval Varnostnemu svetu ZN in bil pet let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. Po trinajstih letih diplomatskega dela v New Yorku se je vrnil v domovino.
Janševa nespodobna in na lahko izrečena primerjava Šinkovčevih in Türkovih diplomatskih sposobnosti od sedanje vlade sama po sebi zahteva, da se z »veleposlaniško afero« spoprime v skladu z mnenjem predsednika Boruta Pahorja, da je treba »novosti dobro premisliti in si vzeti čas«, pa čeprav sam ob zadnjem imenovanju svojega svetovalca ni ravnal tako.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Matjaž Šinkovec
© Matej Leskovšek
Ko je predsednik republike Danilo Türk zavrnil imenovanje nekaterih veleposlanikov, med njimi Matjaža Šinkovca za ZDA in Dimitrija Rupla za Avstrijo, je zdaj že nekdanji premier Janez Janša za Šinkovca dejal, da je ta »opravljal težje diplomatske naloge kot predsednik Türk v svoji diplomatski karieri. Zato se mi zdi krivično, da se takšni ljudje ne potrdijo zaradi političnih ali drugih kriterijev«, ter omenil njegovo veleposlaniško kariero v Veliki Britaniji in pri Natu.
Tudi kritiki vsiljenih veleposlaniških imen prejšnje vlade priznavajo, da gre za sposobnega diplomata, a Janševa primerjava med diplomatoma Šinkovcem in Türkom je vendarle zelo pristranska. Sedanji predsednik Slovenije je vstopil v diplomatske vode julija 1991 in na ženevski konferenci o Jugoslaviji pripomogel k ugotovitvi Badinterjeve komisije »o razpadu Jugoslavije in enakopravnosti njenih naslednic«. Nato je bil prvi veleposlanik Slovenije pri OZN, v zahtevnih razmerah je predsedoval Varnostnemu svetu ZN in bil pet let pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve. Po trinajstih letih diplomatskega dela v New Yorku se je vrnil v domovino.
Janševa nespodobna in na lahko izrečena primerjava Šinkovčevih in Türkovih diplomatskih sposobnosti od sedanje vlade sama po sebi zahteva, da se z »veleposlaniško afero« spoprime v skladu z mnenjem predsednika Boruta Pahorja, da je treba »novosti dobro premisliti in si vzeti čas«, pa čeprav sam ob zadnjem imenovanju svojega svetovalca ni ravnal tako.