Pravica je še vedno ugrabljena

Raúl Najera, aktivist iz Gvatemale, o državni represiji in pozabi genocida

Raúl Najera s portreti pogrešanih in zaprtih oseb iz Gvatemale

Raúl Najera s portreti pogrešanih in zaprtih oseb iz Gvatemale
© Boštjan Pucelj

Nam lahko za začetek predstavite okoliščine državnega nasilja v Gvatemali, ki so privedle do izginotij, množičnih pobojev in genocida?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Raúl Najera s portreti pogrešanih in zaprtih oseb iz Gvatemale

Raúl Najera s portreti pogrešanih in zaprtih oseb iz Gvatemale
© Boštjan Pucelj

Nam lahko za začetek predstavite okoliščine državnega nasilja v Gvatemali, ki so privedle do izginotij, množičnih pobojev in genocida?

Najokrutnejše pa je bilo obdobje med letoma 1978 in 1983?

... in ZDA so imele odločilno vlogo pri represiji in militarizaciji gvatemalske družbe?

Združenje HIJOS je torej nastalo v boju proti vsiljenemu molku, navidezni spravi in diskurzu pozabe kot skupnost otrok, ki javno govorite o zamolčani zgodovini?

Torej je imela vojaška elita iz časov diktatur leta 1999 v državi še vedno realno moč?

Kakšne so bile metode vašega kolektivnega delovanja?

Kaj pomeni nekaznovalnost (po špansko impunidad) in kako se nekaznovalnosti upirate v združenju HIJOS?

Za združenje HIJOS je torej poleg zgodovine represije enako pomembno tudi obujanje zgodovine družbenih, revolucionarnih bojev v Gvatemali ...

Kakšna je vloga nekaznovanih zločincev v političnih in gospodarskih oblastnih strukturah danes?

Na volitvah novembra 2007 je v Gvatemali, po poročanju zahodnih medijev, oblast prevzela »levica«. Kakšne so trenutne razmere?

Kako je s političnimi zaporniki danes?

Bi za konec lahko izpostavili kakšno podobnost med boji izbrisanih v Sloveniji in bojem za otroke, izginule v Gvatemali?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa