Dekan ali Superman?

Položajni dodatek, mentorski dodatek, dodatek za delovno uspešnost, delovna uspešnost za povečan obseg dela, tržna delovna uspešnost, delovna uspešnost zaradi nadobremenitve, novembrska stimulacija ...

Pahor dobiva na mesec 6193 bruto plače in v zapletenem sistemu javnih uslužbencev naj bi bil predsednik vlade prvi na seznamu. Toda decembra se je poleg zdravnikov na plačilni listi javnega sektorja znašlo kar nekaj pedagogov, večinoma gre za dekane fakultet, ki so zaslužili precej več od Pahorja. Najvišja plača na Fakulteti za družbene vede je znašala kar 8216 evrov, na Medicinski fakulteti 8176 evrov, na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo 8004 evre, na Fakulteti za elektrotehniko 7276 evrov, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo 6296 evrov ...
Sodeč po odgovoru, ki smo ga dobili od ministrstva za javno upravo, bi moral dekan na podlagi uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki se uvrščajo od 50. do 56. plačnega razreda, na mesec zaslužiti 4081 evrov bruto osnovne plače. Sistem je pač »nastavljen« tako, da so dekani denimo po odgovornosti uvrščeni pod sodnike, poslance, ministre in seveda pod predsednika vlade. Toda pogled v konkretna izplačila dekanov razkriva nov, čudežen svet dodatkov, zaradi katerih lahko dejanska izplačila presežejo Pahorjev osebni dohodek. Pravzaprav dodatki predstavljajo že večji znesek od osnovne plače.
Poglejmo konkretno. Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Bojan Majes je denimo decembra dobil bruto izplačilo v višini 7246 evrov. K plači, kot jo predvideva nov, »Virantov« sistem (3362 evrov) so namreč v računovodstvu fakultete prišteli še naslednje dodatke: položajni dodatek (638 evrov), mentorski dodatek (87 evrov), dodatek za redno delovno uspešnost (255 evrov), delovna uspešnost za povečan obseg dela (425 evrov), tržno delovno uspešnost (575 evrov), delovno uspešnost zaradi pedagoške nadobremenitve (479 evrov), izjemno novembrsko izplačilo delovne uspešnosti (200 evrov), dopolnilno delo (743 evrov). Obstaja pa še dodatek »tržne nadure«, ki ga Majes ni dobil.
Dodatkov je toliko, da bi brez izumljanja novih slovenskih besed težko nabor še razširili. Pa čeprav naj bi z »Virantovo« reformo poenostavili plačni sistem in počistili dodatke, ki so se nabrali zaradi protestnih pritiskov raznih poklicnih skupin v zadnjih 15 letih. Tako prihaja do zanimivih paradoksov. Dan ima seveda le 24 ur. Njegov kolega, predstojnik katedre za prostorsko planiranje, dr. Andrej Pogačnik, ki je v istem mesecu z vsemi omenjenimi dodatki prejel 8004 evre, je poleg rednega dela, ki znaša okrog 174 ur na mesec, imel še 20 tržnih nadur, 26 nadur dopolnilnega dela in 10 ur (2 uri na teden) pedagoške nadobremenitve. Skupaj to znaša 250 ur. Ker je imel november 20 delovnih dni (dva dneva sta bila namreč za pedagoge dela prosta), to pomeni, da je Pogačnik v povprečju delal skoraj 12 ur na dan.
Celotna plača dr. Majesa in dr. Pogačnika seveda ne prihaja iz proračuna ministrstva za visoko šolstvo, temveč tudi iz agencije za raziskovalno dejavnost, precej pa k višini prispeva tudi tržna dejavnost fakultete. Pogačnik je denimo za strokovno svetovalno delo prejel 2824 evrov. Izračunamo lahko, da je ena Pogačnikova tržna nadura znašala kar 374 odstotkov navadne ure, plačane iz javnih sredstev. Če bi fakulteta omejevala izplačila za delo, ki jo njeni strokovnjaki opravljajo v imenu fakultete na trgu, bi se po mnenju dr. Majesa ta dejavnost selila s fakultet v zasebni sektor: »Na ta račun se bodo delovne razmere na fakultetah bistveno poslabšale.« Na naš komentar, češ da je dr. Pogačnik decembra prejel več od predsednika vlade, pa dr. Majes odgovarja: »Osebno mislim, da ni dobil preveč gospod Pogačnik, ampak premalo gospod Pahor.«
Univerza v Ljubljani za tržno dejavnost fakultet ni pristojna, so nam povedali. Toda v primeru dveh revizij, Medicinske fakultete in Naravoslovnotehniške fakultete, je računsko sodišče presodilo, da si fakultete ne morejo izplačevati poljubno visokih nadur za tržno dejavnost.
Drug primer predstavlja profesor dr. Jože Balažic z Medicinske fakultete, ki je novembra 2008 zaslužil 8176 evrov, od tega je osnovna plača znašala »le« 3427 evrov, različni dodatki pa so mu prinesli še 4063 evrov. V računovodstvu fakultete so nam pojasnili, da je Balažic tisti mesec delal 156 ur, dodatke pa je dobil večinoma za pripravljenost (192 ur) in dežurstvo (81 ur). Skupaj to seveda znese 429 ur. Balažic je tako dobival plačo za 14 ur na dan, tudi za sobote in nedelje. Balažic naj bi bil dežuren in v neprestani pripravljenosti za primer, če denimo policija potrebuje kakšnega strokovnjaka z Inštituta za sodno medicino, kjer je Balažic zaposlen, so nam še pojasnili v računovodstvu.
Seveda pa se k tem zneskom ne štejejo prihodki, ki jih imajo profesorji zaradi predavanj izrednim študentom. Rekorder med aktualnimi ministri je dr. Igor Lukšič, ki je tako lani pridobil še dodatnih 23 tisoč evrov.