Melinin projekt
Kratek sprehod po evropskih prestolnicah kulture
Po ulicah Liverpoola se je lani sprehodil 15-metrski pajek z imenom La Princesse
© Peter Carr
Anekdota pravi, da se je projekt evropske kulturne prestolnice na ravni EU začel na letališču, med klepetom takratne grške ministrice za kulturo, sicer igralke in pevke Meline Mercouri in njenega francoska kolega Jacka Langa. Mercourijeva je projekt, ki naj bi okrepil kulturni dialog in prispeval k dolgoročnemu razvoju kulturnega življenja izbranega mesta, potem tudi uradno predlagala EU in leta 1985 je prvič stekel v »njenih« Atenah.
Nato so si naziv kulturne prestolnice Evrope za obdobje enega leta izmenjevala številna mesta, ki so se s tem zavezala, da bodo pripravila 12-mesečni program kulturnih in umetniških prireditev, naslov pa izkoristila tudi za številne investicije. Včasih je bilo izbranih tudi po več mest, največ, kar devet, jih je naziv hkrati nosilo leta 2000.
Zadnja leta naziv evropske prestolnice kulture nosita po dve mesti, po eno iz novih članic EU in po eno iz starih ali celo nečlanic. Lani je naziv pripadel britanskemu Liverpoolu, ki je projekt končal z zavidanja vrednimi številkami, s kar 15 milijoni obiskovalcev in menda 800 milijonov funtov vrednimi finančnimi spodbudami v lokalno gospodarstvo, in veliko manjšemu norveškemu Stavangerju, ki je kot največje evropsko leseno mesto izdatno promoviral prav svoje naravno premoženje. Letos naziv evropske prestolnice kulture nosita Linz in Vilna. Prvi je tretje največje avstrijsko mesto, s čimer se naši severni sosedje po šestih letih, ko je Evropi kulturno »prestoloval« Gradec, vračajo v kulturni epicenter Evrope. Vilna pa je glavno mesto Litve, sicer pa mesto, ki je od leta 1994 uvrščeno na seznam kulturne dediščine Unesca. Zanimivo je, da se je Vilna v spomin mnogih zasidrala tudi z anekdoto, za katero ima zasluge tamkajšnja miss. Svetovno občinstvo je povabila na obisk, pri tem pa v angleščini pomešala vrstni red besed in namesto v »European capital of culture« (evropsko prestolnico kulture) povabila v »European culture of capital« (evropsko kulturo kapitala). Mnogi niso imeli veliko razumevanja za pomoto, mesečnik Pravda pa je citat uvrstil med najboljše izjave leta.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Po ulicah Liverpoola se je lani sprehodil 15-metrski pajek z imenom La Princesse
© Peter Carr
Anekdota pravi, da se je projekt evropske kulturne prestolnice na ravni EU začel na letališču, med klepetom takratne grške ministrice za kulturo, sicer igralke in pevke Meline Mercouri in njenega francoska kolega Jacka Langa. Mercourijeva je projekt, ki naj bi okrepil kulturni dialog in prispeval k dolgoročnemu razvoju kulturnega življenja izbranega mesta, potem tudi uradno predlagala EU in leta 1985 je prvič stekel v »njenih« Atenah.
Nato so si naziv kulturne prestolnice Evrope za obdobje enega leta izmenjevala številna mesta, ki so se s tem zavezala, da bodo pripravila 12-mesečni program kulturnih in umetniških prireditev, naslov pa izkoristila tudi za številne investicije. Včasih je bilo izbranih tudi po več mest, največ, kar devet, jih je naziv hkrati nosilo leta 2000.
Zadnja leta naziv evropske prestolnice kulture nosita po dve mesti, po eno iz novih članic EU in po eno iz starih ali celo nečlanic. Lani je naziv pripadel britanskemu Liverpoolu, ki je projekt končal z zavidanja vrednimi številkami, s kar 15 milijoni obiskovalcev in menda 800 milijonov funtov vrednimi finančnimi spodbudami v lokalno gospodarstvo, in veliko manjšemu norveškemu Stavangerju, ki je kot največje evropsko leseno mesto izdatno promoviral prav svoje naravno premoženje. Letos naziv evropske prestolnice kulture nosita Linz in Vilna. Prvi je tretje največje avstrijsko mesto, s čimer se naši severni sosedje po šestih letih, ko je Evropi kulturno »prestoloval« Gradec, vračajo v kulturni epicenter Evrope. Vilna pa je glavno mesto Litve, sicer pa mesto, ki je od leta 1994 uvrščeno na seznam kulturne dediščine Unesca. Zanimivo je, da se je Vilna v spomin mnogih zasidrala tudi z anekdoto, za katero ima zasluge tamkajšnja miss. Svetovno občinstvo je povabila na obisk, pri tem pa v angleščini pomešala vrstni red besed in namesto v »European capital of culture« (evropsko prestolnico kulture) povabila v »European culture of capital« (evropsko kulturo kapitala). Mnogi niso imeli veliko razumevanja za pomoto, mesečnik Pravda pa je citat uvrstil med najboljše izjave leta.