Nikolaj Pečenko

 |  Mladina 11  |  Družba

Slainte mhath! (Na zdravje po škotsko.)

Preveč česarkoli je slabo, le preveč dobrega viskija je komaj dovolj (Mark Twain)

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji
© Borut Peterlin

Max Modic je v prejšnji Mladinini prilogi Živeti pisal o škotskih viskijih, opisal nekaj najbolj znanih enosladnikov z otoka Islay in svoj prispevek sklenil z mislijo, da se za prepričanega ljubitelja viskijev pot užitkov in tovarištva na Islayu ne konča, ampak pravzaprav šele dobro začne. Pa jo nadaljujmo.
Moje prvo resnejše seznanjanje s škotskimi viskiji se je začelo, tako kot verjetno pri večini, z enim od »klasičnih« single maltov, enosladnih viskijev. Zdi se mi, da je bil Laphro-aig. Ali morda Lagavulin? Eden od teh bolj znanih pač, sicer pa niti ni pomembno. Pomembno je, da mi je bil všeč, in ko sem kmalu zatem na Škotskem v izvirnem okolju poskusil še nekaj drugih viskijev ter si od znotraj ogledal destilarno v Obanu, je bila vez skovana. Najbolj znane enosladnike, ki jih dandanes dobimo tudi v bolje založenih domačih trgovinah, sem kmalu obvladal in treba je bilo narediti korak naprej.

Star, starejši, najstarejši

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Nikolaj Pečenko

 |  Mladina 11  |  Družba

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji

Nikolaj Pečenko med svojimi viskiji
© Borut Peterlin

Max Modic je v prejšnji Mladinini prilogi Živeti pisal o škotskih viskijih, opisal nekaj najbolj znanih enosladnikov z otoka Islay in svoj prispevek sklenil z mislijo, da se za prepričanega ljubitelja viskijev pot užitkov in tovarištva na Islayu ne konča, ampak pravzaprav šele dobro začne. Pa jo nadaljujmo.
Moje prvo resnejše seznanjanje s škotskimi viskiji se je začelo, tako kot verjetno pri večini, z enim od »klasičnih« single maltov, enosladnih viskijev. Zdi se mi, da je bil Laphro-aig. Ali morda Lagavulin? Eden od teh bolj znanih pač, sicer pa niti ni pomembno. Pomembno je, da mi je bil všeč, in ko sem kmalu zatem na Škotskem v izvirnem okolju poskusil še nekaj drugih viskijev ter si od znotraj ogledal destilarno v Obanu, je bila vez skovana. Najbolj znane enosladnike, ki jih dandanes dobimo tudi v bolje založenih domačih trgovinah, sem kmalu obvladal in treba je bilo narediti korak naprej.

Star, starejši, najstarejši

Highland Park

Iz soda v sod

Naravnost iz soda

Viski z vodo

Vrhunski mešanci

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Priloga

Živeti


Ozadje

Priloga

Barviti in pozitivni

Priloga

Fitnes z razgledom

Priloga

Nič več ni tako, kot je bilo

Priloga

Cena zdravja


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa