Zgledovati se po Hitlerju?
Jelinčičevi zgodovinski nauki
Zmago Jelinčič
© Matej Leskovšek
Predsednik SNS Zmago Jelinčič nikoli ne zamudi priložnosti za to, da s svojimi poznavalskimi akrobacijami dviguje obrvi vsem okoli sebe. Nič drugače ni bilo ob njegovem nastopu v Odmevih RTV Slovenija 26. marca, ko je slovenski vladi svetoval: »Če bi brala malo zgodovinske knjige, ji ne bi škodovalo. Reševanje kriz je znano že v zgodovini, in če nič drugega, naj bi si ogledali, kaj je naredil Hitler, pa Mussolini, pa Roosevelt.« Na vprašanje novinarja Slavka Bobovnika, ali si ni izbral nekoliko čudnih vzornikov, je Jelinčič odvrnil: »Ni važno. Za reševanje krize so bili zelo dobri.« Le da je potem vse »šlo v eskalacijo nekam drugam«.
Ja, v drugo svetovno vojno in holokavst. Če bi Jelinčič upošteval svoje lastne nasvete, ki jih tako rad deli naokoli, bi mu bilo najbrž jasno, da so te stvari med seboj neizpodbitno povezane in niso kar tako na neki točki zašle nekam drugam. Hitlerjeva rešitev gospodarske krize je bila usmerjena v izgradnjo enormnega vojaškega stroja, katerega naloga je bila seveda tudi »dokončna rešitev judovskega vprašanja«. Vsi njegovi načrti so bili v bistvu zločinski, ker so temeljili na zagotavljanju blaginje ene rase z uničenjem vseh drugih. In Mussolini? Njegova »rešitev« krize je pravzaprav temeljila na vzpostavitvi nasilja korporativne, diktatorske države, v kateri mora biti volja posameznika podrejena »kolektivnim interesom«. Res ni potrebnega veliko intelektualnega kapitala, da človek pride do zaključka, da je vendarle pomembno, kakšne vzornike imaš. A Jelinčič tega ne razume ali, še huje, to razume, a mu je vseeno ...
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Zmago Jelinčič
© Matej Leskovšek
Predsednik SNS Zmago Jelinčič nikoli ne zamudi priložnosti za to, da s svojimi poznavalskimi akrobacijami dviguje obrvi vsem okoli sebe. Nič drugače ni bilo ob njegovem nastopu v Odmevih RTV Slovenija 26. marca, ko je slovenski vladi svetoval: »Če bi brala malo zgodovinske knjige, ji ne bi škodovalo. Reševanje kriz je znano že v zgodovini, in če nič drugega, naj bi si ogledali, kaj je naredil Hitler, pa Mussolini, pa Roosevelt.« Na vprašanje novinarja Slavka Bobovnika, ali si ni izbral nekoliko čudnih vzornikov, je Jelinčič odvrnil: »Ni važno. Za reševanje krize so bili zelo dobri.« Le da je potem vse »šlo v eskalacijo nekam drugam«.
Ja, v drugo svetovno vojno in holokavst. Če bi Jelinčič upošteval svoje lastne nasvete, ki jih tako rad deli naokoli, bi mu bilo najbrž jasno, da so te stvari med seboj neizpodbitno povezane in niso kar tako na neki točki zašle nekam drugam. Hitlerjeva rešitev gospodarske krize je bila usmerjena v izgradnjo enormnega vojaškega stroja, katerega naloga je bila seveda tudi »dokončna rešitev judovskega vprašanja«. Vsi njegovi načrti so bili v bistvu zločinski, ker so temeljili na zagotavljanju blaginje ene rase z uničenjem vseh drugih. In Mussolini? Njegova »rešitev« krize je pravzaprav temeljila na vzpostavitvi nasilja korporativne, diktatorske države, v kateri mora biti volja posameznika podrejena »kolektivnim interesom«. Res ni potrebnega veliko intelektualnega kapitala, da človek pride do zaključka, da je vendarle pomembno, kakšne vzornike imaš. A Jelinčič tega ne razume ali, še huje, to razume, a mu je vseeno ...