Prosti pad v Nemčiji

Makroekonomski analitiki le še ugibajo

Zaradi kriznih razmer so napovedi gospodarskih gibanj bolj kot kadarkoli prej odvisne od razmer v državah, kamor Slovenija izvaža, torej od položaja v Italiji, Avstriji in predvsem Nemčiji. Toda tudi v teh državah analitiki priznavajo, da tavajo v temi in da so njihove napovedi bližje ugibanju.
»Ta trenutek se gibljemo zunaj območja izkušenj,« je dejal dr. Roland Dhrn iz essenskega Rensko-vestfalskega inštituta za gospodarske raziskave, enega uglednejših inštitutov, ki napovedujejo gospodarska gibanja v Nemčiji. »Karkoli vzamete, industrijsko proizvodnjo, svetovno trgovino, naročila, vse doživlja prosti pad.« Pred tednom so v tem inštitutu za Nemčijo napovedali padec BDP za 4,3 odstotka, tako globoko kot še nikoli v zgodovini Zvezne republike. Predvsem zato, ker se je Nemčija zadnja leta oprla na izvoz. Šele leta 2010 naj bi se nemški BDP zvišal za 0,5 odstotka.
Toda Roland Dhrn priznava, da takšnih razmer še niso doživeli, zato so vse njihove napovedi skrajno nezanesljive, predvsem na daljši rok, saj so doslej vse temeljile na domnevi, da se gospodarstvo kmalu vrne k neke vrste ravnotežju. Da bi čim natančneje napovedali gibanja v Nemčiji, so si v Rensko-vestfalskem inštitutu pomagali tudi s pregledom poteka dosedanjih gospodarskih kriz, ki jih je preživela Nemčija. Iz tega so potegnili dva pesimistična sklepa: prvi je, da so krize vedno trajale precej dlje, kot so napovedovali analitiki, in drugi, da so bile globlje. Kljub temu v inštitutu menijo, da se poglabljanje krize upočasnjuje, saj naj bi bili zadnji podatki iz decembra in januarja pretirano slabi. Veliko podjetij je namreč v teh dveh mesecih uvedlo in podaljšalo kolektivne dopuste. Gospodarstva sicer še niso dosegla najnižje točke, vendar niso več v prostem padu. Se bo pa sedaj kriza tudi v Nemčiji, z odlogom zaradi zadnje socialne reforme, preselila v brezposelnost. Od poletja do jeseni pričakujejo povečanje brezposelnosti s 7,5 odstotka na 10,7 odstotka. Torej bo brezposelnih več kot 4,5 milijona.
Podobno opozarja dr. Peter Hohlfeld z Inštituta za makroekonomijo in konjunkturne raziskave, ki Nemčiji napoveduje 5-odstotno znižanje BDP. »To, kar se ta trenutek dogaja, se ne sklada z nobenim modelom,« pravi. Na inštitutu so prepričani, da so ta hip Nemčijo zadele tri krize sočasno, to pa razmere še dodatno zaplete. Prva kriza naj bi bila normalna oscilacija v gospodarstvih, ki sledi konjunkturi. Če ne bi imeli še ameriškega zloma finančnih trgov, bi v Nemčiji imeli ničelno gospodarsko rast. Poleg normalne recesije in podrtja finančnih trgov pa naj bi se v zgodbo vključila še strukturna kriza v avtomobilski, delno pa tudi v kemični industriji, ki zadnja leta zaradi konjunkture ni bila razvidna. Hohfeld pravi, da so denimo ekološko osveščeni potrošniki že pred časom nehali kupovati velike in potratne avtomobile, zaradi dobrih razmer na trgu pa se podjetja niso pravočasno odzvala in preusmerila proizvodnje.
Oba inštituta svoje napovedi končujeta aktivistično. Nemčijo pozivata k sprejetju tretjega t. i. konjunkturnega svežnja ukrepov, Evropsko centralno banko (ECB) pa k znižanju obrestnih mer in k še dodatnim, nekonvencionalnim ukrepom, k izdaji vrednostnih papirjev. Z drugimi besedami, ECB naj začne tiskati evre.