\"Nasploh je izhodišče obstoječi sistem, ki ga bomo skušali dograjevati.\"

Zakaj potrebujemo novo belo knjigo na področju vzgoje in izobraževanja?

> Položaj je danes precej drugačen kot takrat, ko je nastajala prva bela knjiga. Takrat je nastala nova država in tudi šolski sistem je bilo treba šele vzpostaviti. Od tedaj je šel skozi kurikularno prenovo, prišlo je do različnih premikov, družbenih sprememb, tudi sprememb zakonov. Med njimi so bile tudi takšne, ki niso bile strokovno premišljene.

Nekateri dosedanji popravki šolske zakonodaje so bili tudi v nasprotju z belo knjigo. Bela knjiga je recimo predvidela nivojski pouk, ki ga je prejšnji šolski minister Zver odpravil.

> To je res, vendar samo na sebi ne bi bilo nujno sporno, če bi bile spremembe strokovno utemeljene. Prav to je stroka pogrešala tudi v tem konkretnem primeru. Leto za letom so se dogajali številni posamični premiki, vprašanje, kako naš šolski sistem deluje kot celota, pa ni bilo res postavljeno. Zagotovo potrebujemo celovit premislek o šolskem sistemu.

Ali nismo bili v zadnjem desetletju priča morda že preštevilnim spremembam šolskega sistema, ki so povzročile veliko nejevolje med učitelji pa tudi starši in učenci?

> Ideja je v dograjevanju šolskega sistema in v iskanju rešitev, ki bodo učence vodile do kakovostnega in trajnega znanja. Le s pristopom, ki bo visoko vrednotil znanje, bo lahko Slovenija konkurenčna najrazvitejšim državam. Od predšolske vzgoje dalje je treba postavljati temelje vseživljenjskega učenja. Najprej bomo na objektiviziran način poskušali priti do odgovorov, s katerimi vprašanji se je resnično treba ukvarjati. Že tu so mnenja različna. Prizadeval si bom proces voditi tako, da bodo predlagane rešitve jasne in konsistentne in da bo do njih prišlo v strokovnem in širšem dialogu. Rešitve, ki jih bomo pripravili, vsekakor morajo biti strokovno domišljene, podprte z ustreznimi podatki in primerjavami, pa tudi preverjene v razpravi z različnimi strokovnimi skupinami, kamor zagotovo sodijo tudi ravnatelji in učitelji oz. vzgojitelji, ki vsakodnevno izvajajo vzgojno-izobraževalni proces. O nekaterih vprašanjih pa lahko svoje povedo tudi starši - denimo o ocenjevanju znanja, sodelovanju vrtca oziroma šole s starši in podobno. Upam, da nam bo na koncu uspelo zgraditi čim večji konsenz o strokovnih in tudi stvarnih rešitvah. Verjamem, da bo prišlo do odpravljanja dilem, v katerih se je šolska praksa znašla sedaj v nekaterih zelo pomembnih vprašanjih. Da bo torej precej manj negotovosti, če se bodo seveda tudi strokovne institucije in država ustrezno odzvale. Šola za kakovostno pedagoško delo potrebuje strokovno gotovost.

Kateri deli šolskega sistema nujno potrebujejo premislek?

> Premisliti je treba celotno vertikalo šolskega sistema, od predšolske vzgoje, osnovne šole, gimnazije in strokovnih srednjih šol, poklicnega izobraževanja, izobraževanja odraslih, vprašanja zasebnih šol ... Lotiti se bomo morali tudi izrazito prečnih vprašanj, denimo izobraževanja učiteljev in njihovega profesionalnega razvoja, vprašanja učencev s posebnimi potrebami, vprašanja načel, vzgoje, pa mogoče tudi kakšnih novih splošnih vprašanj, ki pred desetletjem in pol še niso bila relevantna. Ali pa so bila, pa smo jih mogoče zanemarili.

Imate v mislih teme, kot so nove tehnologije in skrb za okolje?

> Tudi. Pa tudi vprašanje vseživljenjskega učenja, pravičnosti šolskega sistema in podobno. Treba je ponuditi možnost tudi tistim, ki so znotraj šolskega sistema, od stroke do učiteljev od staršev do učencev, da povedo, katera vprašanja so zanje relevantna. Na podlagi njihovih predlogov, obstoječih evalvacijskih študij in primerjav z drugimi državami ter drugih konceptualnih analiz bomo nato poskušali poiskati sistemske rešitve. Nasploh je izhodišče obstoječi sistem, ki ga bomo skušali dograjevati. S stroko in temeljitim premislekom moramo priti do rešitev, ki bodo konceptualno in realno utemeljene. V šolstvu si ne bi smeli privoščiti nedomišljenih, zgolj s trenutno politiko podprtih rešitev, ki se že v naslednjem koraku sesujejo kot hišica iz kart.

Verjetno bo do nekaterih sprememb prišlo še pred nastankom bele knjige. Se bo minister glede njih posvetoval z vami?

> V sklepu o imenovanju naše skupine je zapisana zaveza ministra, da nam bo pošiljal predloge sprememb zakonov, ki jih bo želel vložiti v nadaljnjo obravnavo vladi ali državnemu zboru. Lahko bomo vplivali na rešitve oziroma vsaj izrazili mnenje o njih.

Skupina bo belo knjigo končala leta 2011. Mislite, da bo do uveljavitve reforme treba počakati do mandata naslednje vlade?

> Ni nujno. Res smo se zavezali, da bomo v dveh letih opravili premislek in prišli do končnih rešitev, a obenem ne bomo delali v osami in potem naenkrat prišli na dan z vsemi rešitvami. Verjetno je, da bodo nekatere delovne skupine, kjer je to seveda utemeljeno in mogoče, rešitve pripravile že prej. Seveda pa je bela knjiga rezultat strokovnega premisleka in kot taka predlog rešitev. Naše pristojnosti se tu končajo. Vprašanje, kaj se zgodi potem, ko strokovnjaki končajo delo, je predvsem vprašanje za ministra za šolstvo.