924 superbogatih

Če bi premožnejše obdavčili tako, kot so bili pred letom 2007, bi bil proračun bogatejši za 60 milijonov evrov

Vlada za zdaj še ne govori o zviševanju davkov, temveč, ravno nasprotno, o zniževanju obremenitve dela. A kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, je v njihovem programu dela za letošnje leto tudi sprememba zakona o dohodnini, s katero bi davčno breme porazdelili »pravičnejše in solidarnejše«, kot je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, ki poleg tega obljublja še možnost zvišanja splošne davčne olajšave na raven letnega zneska minimalne neto plače.
Je pa stranka Zares nedavno predlagala zakon o dodatni obdavčitvi dela menedžerskih dohodkov v času finančne in gospodarske krize. Čeprav je vlada sprejela priporočila o najvišjih plačah, nagradah in odpravninah menedžerjev v državnih podjetjih, naj bi bilo izjemno težko ohranjati nadzor nad spoštovanjem tega sklepa. Podatki o menedžerskih prejemkih namreč niso javni, zato vanje nima vpogleda niti vlada. Predlog zakona naj bi spodbudilo tudi domnevno izplačilo milijonske nagrade nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju.
S tem ukrepom, ki ima v koaliciji glede na prve odzive dobre možnosti, da bo sprejet, želijo v stranki Zares dodatno obdavčiti plače nekaterih menedžerjev, ki so višje od 12.500 evrov bruto, izplačila nagrad, ki so višja od 25 tisoč evrov, in odpravnine, ki presegajo 75 tisoč evrov bruto. Ta plačila bi obremenili za dodatnih 49 odstotkov, kar bi ob 41-odstotni dohodninski obdavčitvi pomenilo 90-odstotno obdavčitev po mnenju stranke Zares »pretiranih menedžerskih dohodkov«. Večinoma bi se torej v to kategorijo uvrstili tisti menedžerji, ki na leto zaslužijo več kot 154 tisoč evrov bruto. Koliko sploh je v Sloveniji tako premožnih?
Na podlagi zadnjih podatkov davčne uprave o odmeri dohodnine je bilo v Sloveniji leta 2007 5888 davčnih zavezancev, katerih bruto dohodek je bil višji od petih povprečnih plač (več kot 77 tisoč evrov). Ti so na leto zaslužili povprečno 124 tisoč evrov, državi pa so plačali 220,2 milijona evrov dohodnine, kar je 12,4 odstotka skupnega zneska. V tej skupini pa je 924 ljudi na leto zaslužilo več kot deset povprečnih plač na mesec (več kot 154 tisoč evrov na leto). Ti so na leto povprečno zaslužili 254 tisoč evrov. Vrhnji sloj 0,09 odstotka davčnih zavezancev je torej leta 2007 državi plačal 77,8 milijona evrov, kar pomeni 4,39 odstotka vse odmerjene dohodnine.
Hipotetično lahko izračunamo, da bi 90-odstotna obdavčitev vseh v Sloveniji, ki na leto zaslužijo več kot 154 tisoč evrov, v državni proračun vsako leto prinesla okrog 80 milijonov evrov. Seveda pa bo zakon, ki ga je predlagala stranka Zares, veljal le za menedžerje v podjetjih, v katerih je država večinska lastnica, in za vsa podjetja, ki so od države prejela poroštva in sredstva na podlagi ukrepov za blažitev posledic krize. Z njim, pravijo v stranki Zares, ne želijo polniti proračuna.
Bi pa lahko proračun napolnili s povečanjem obdavčitve premožnejših. Nedavno je ekonomist Marjan Senjur predlagal, da bi naredili poseben davčni razred za tiste, ki imajo več kot 70 tisoč evrov bruto dohodkov na leto. Ti bi, je dejal, lahko za dve ali tri leta, kolikor pričakujemo, da bo trajala recesija, plačevali 50-odstotni davek na dohodke in ne 41-odstotnega, kot so ga doslej. S tem bi torej dohodninsko progresijo začasno vrnili nazaj pred leto 2007, ko jo je spremenila vlada Janeza Janše. Izračunamo lahko, da bi bil proračun v tem primeru na leto bogatejši za približno 60 milijonov evrov. S tem denarjem, je menil Senjur, bi lahko financirali dodatne socialne izdatke.