Deja Crnović

 |  Mladina 44

Martinovanje kot vseslovensko praznovanje

Morda pa tudi državni praznik in dela prost dan

Da je martinovo pomemben slovenski praznik, nas je minuli teden opozorila poslanska skupina stranke DeSUS, natančneje Vili Rezman, sicer eden manj zaželenih poslancev te stranke. Izkoristil je prednosti poslanske adreme in novinarjem poslal vabilo na praznično potovanje po vinski poti v Ruških goricah.
Potencialov martinovanja pa se vedno bolj zavedajo tudi na Primorskem. Te dni druščina, zbrana okoli državnega svetnika Mateja Arčona, zbira somišljenike, skupaj s katerimi bi martinovanje spremenili v vseslovensko praznovanje, ki bi sčasoma lahko postalo tudi državni praznik in dela prost dan. »Letos predstavljamo idejo in jo dajemo pristojnim institucijam v razmislek: ali bi Slovenija glede na to, da ima najstarejšo vinsko trto na svetu in kulturo pitja vina zapisano tudi v himni, praznovanje martinovega lahko tržila kot enoten produkt vseh vinorodnih okolišev,« je povedal Arčon. Pri tem poudarja, da ne gre za organizacijo pijančevanja, ampak za razvijanje kulture pitja. »Praznika svetega Martina drugod po svetu ne praznujejo s toliko navdušenja kot v Sloveniji, zato bi lahko v času martinovanja po vsej Sloveniji organizirali nekajdnevne turistične pakete, slovenski vinarji pa bi se lahko tujini predstavljali kar doma, namesto da hodijo na sejme po Evropi.«
Tako bo Arčonova druščina v začetku prihodnjega leta pripravila javno tribuno, skušala pa bo navezati tudi stik s Slovensko turistično organizacijo, direktoratom za turizem in z drugimi zainteresiranimi organizacijami. Kdo ve, morda pa bo vlada v času, ko razmišlja o zmanjševanju državnih praznikov, vseeno uslišala predlog državnega svetnika in vsem vina željnim podarila dela prost dan.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Deja Crnović

 |  Mladina 44

Da je martinovo pomemben slovenski praznik, nas je minuli teden opozorila poslanska skupina stranke DeSUS, natančneje Vili Rezman, sicer eden manj zaželenih poslancev te stranke. Izkoristil je prednosti poslanske adreme in novinarjem poslal vabilo na praznično potovanje po vinski poti v Ruških goricah.
Potencialov martinovanja pa se vedno bolj zavedajo tudi na Primorskem. Te dni druščina, zbrana okoli državnega svetnika Mateja Arčona, zbira somišljenike, skupaj s katerimi bi martinovanje spremenili v vseslovensko praznovanje, ki bi sčasoma lahko postalo tudi državni praznik in dela prost dan. »Letos predstavljamo idejo in jo dajemo pristojnim institucijam v razmislek: ali bi Slovenija glede na to, da ima najstarejšo vinsko trto na svetu in kulturo pitja vina zapisano tudi v himni, praznovanje martinovega lahko tržila kot enoten produkt vseh vinorodnih okolišev,« je povedal Arčon. Pri tem poudarja, da ne gre za organizacijo pijančevanja, ampak za razvijanje kulture pitja. »Praznika svetega Martina drugod po svetu ne praznujejo s toliko navdušenja kot v Sloveniji, zato bi lahko v času martinovanja po vsej Sloveniji organizirali nekajdnevne turistične pakete, slovenski vinarji pa bi se lahko tujini predstavljali kar doma, namesto da hodijo na sejme po Evropi.«
Tako bo Arčonova druščina v začetku prihodnjega leta pripravila javno tribuno, skušala pa bo navezati tudi stik s Slovensko turistično organizacijo, direktoratom za turizem in z drugimi zainteresiranimi organizacijami. Kdo ve, morda pa bo vlada v času, ko razmišlja o zmanjševanju državnih praznikov, vseeno uslišala predlog državnega svetnika in vsem vina željnim podarila dela prost dan.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa