Top flop: E.prodaja
Januarja 2009 je imelo dostop do interneta 93 odstotkov podjetij v Evropski uniji z deset ali več zaposlenimi, 82 odstotkov s širokopasovno povezavo. Vse bolj razširjen dostop do interneta pa pomeni tudi večji obseg internetnega poslovanja. Na ravni Evropske unije so podjetja v letu 2008 s trgovanjem prek interneta ustvarila 12 odstotkov vsega prometa. V večini primerov jo šlo za poslovanje s subjekti iz iste države (73 %). Najbolj »domač« je bil latvijski e-trg (88 %). Madžarska podjetja so kar 60 odstotkov e-prometa ustvarila z drugimi članicami EU, Malta je bila vodilna v e-trgovanju z državami zunaj EU (56 %), Slovenija pa je bila na področju e-prometa v samem povprečju (12 %). Precej visok delež (76 %) je šel na račun trgovanja z domačimi subjekti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Januarja 2009 je imelo dostop do interneta 93 odstotkov podjetij v Evropski uniji z deset ali več zaposlenimi, 82 odstotkov s širokopasovno povezavo. Vse bolj razširjen dostop do interneta pa pomeni tudi večji obseg internetnega poslovanja. Na ravni Evropske unije so podjetja v letu 2008 s trgovanjem prek interneta ustvarila 12 odstotkov vsega prometa. V večini primerov jo šlo za poslovanje s subjekti iz iste države (73 %). Najbolj »domač« je bil latvijski e-trg (88 %). Madžarska podjetja so kar 60 odstotkov e-prometa ustvarila z drugimi članicami EU, Malta je bila vodilna v e-trgovanju z državami zunaj EU (56 %), Slovenija pa je bila na področju e-prometa v samem povprečju (12 %). Precej visok delež (76 %) je šel na račun trgovanja z domačimi subjekti.
Države EU po deležu prometa, ki so ga podjetja ustvarila prek e-poslovanja (v %)
TOP5
Irska 26
Finska 18
Švedska 18
Nemčija 15
Češka 15
FLOP5
Ciper 1
Bolgarija 1
Romunija 2
Grčija 2
Latvija 5