Prof. dr. Franc Pohleven, predavatelj na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme in ustanovitelj Sveta za les

 |  Mladina 24  |  Družba

Je les res samo za kres?

Gozd in les - neizrabljena priložnost Slovenije

Gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa namesto iz drugih materialov največ pripomoreta k varovanju okolja in blaženju podnebnih sprememb.

Gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa namesto iz drugih materialov največ pripomoreta k varovanju okolja in blaženju podnebnih sprememb.
© Janez Medvešek

Zakaj je les dobrina sedanjosti in prihodnosti?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.

Naroči

Prof. dr. Franc Pohleven, predavatelj na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme in ustanovitelj Sveta za les

 |  Mladina 24  |  Družba

Gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa namesto iz drugih materialov največ pripomoreta k varovanju okolja in blaženju podnebnih sprememb.

Gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa namesto iz drugih materialov največ pripomoreta k varovanju okolja in blaženju podnebnih sprememb.
© Janez Medvešek

Zakaj je les dobrina sedanjosti in prihodnosti?

Kurjenje lesa ne bo prispevalo k zmanjšanju izpustov CO2

Izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe

Napačna energetska politika Slovenije

Kaj bi morali v Sloveniji ukreniti?

  • Na razstavi Čar lesa, ki je letos potekala v Cankarjevem domu in na Magistratu od 12. do 16. maja, so bili izdelki označeni glede na svoje učinkovanje na zmanjšanje izpustov CO2. Leseni stol na sliki prispeva k zmanjšanju izpustov CO2 za 120 kilogramov
  • Energetsko najpasivnejša hiša je lesena. Na sliki individualna hiša proizvajalca Lumar IG d.o.o. Arhitektura: Barbara Glavič, Ikona arhitektura d.o.o.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Glavni članek

Priloga

Bivanje

Ozadje

Bivanje

Prostor bolečine in spomina

Ana Struna Bregar

Bivanje

Se je gradnja v neskončne višave ustavila?

Ana Struna Bregar

Bivanje

Igrišča za otroke 21. stoletja

Maja Simoneti

Bivanje

Cene spet rastejo

Anton Kožar, Inštitut za nepremičnine

Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa